Ognjeni krst

Written by AOA

June 17, 2021

Ognjeni krst pod Gradiško Turo

Prvotni namen je bil z bratrancem, ki se z večraztežajkami že intimno pozna, preplezat neko daljšo smer v
Turo, ampak se žal ni izšlo. Ker bo dan krasen in smo novopečeni alpinistični pripravniki žejni resnejše
plezarije, se vseeno s Sandro precej hitro dogovoriva, da greva za ognjeni krst preplezat Veselega
Matička.
8 ur pred štartom srebam gin & tonic in razmišljam o podvigu, ki se nama obeta.
Pred nama ni nič groznega, težavnost plezanja je znotraj najinih sposobnosti, smer navrtana in poznana,
oprema primerna, vreme bo odlično, pa vendar z vsakim požirkom tuhtam o vseh neprilikah, ki bi naju
utegnile doleteti. Kakorkoli obrneš, ko se znajdeta dva začetnika na kupu, je to nekaj popolnoma
drugačnega, kakor kadar plezaš drugi v navezi z nekom, ki je bistveno bolj izkušen od tebe – ko sem
prvič šel v večraztežajko z Egonom, sem se lahko vsaj deloma sprostil ob misli, da bo znal popolnoma
pravilno odreagirat, če bo šlo kaj hudo narobe. Tukaj pa ni prostora za napake. Morava pač vsako stvar 3x
premislit in 3x preverit vsak vozel ter vsako vponko.
Na parkirišču spakirava vso potrebno opremo in se počasi vzpneva mimo vstopa v Furlanovo pot ter
nadaljujeva desno od Oltarja. Začetek smeri najdeva praktično takoj – zahvaljujoč fotografiji. Naveževa se
na vrv in se še zadnjič preveriva. Prvi raztežaj plezam jaz. Vstop je mogoče malo neprijeten, verjetno bi
bilo bolje začet čez kamin (desno pod prvim svedrovcem), vendar vseeno ni prehudo. Razdalje med
svedrovci so precej velike, je pa skala močno razčlenjena in dobrih oprimkov ne manjka. Prispem do
prvega sidrišča, pomaham Fabčiču in Nabergoju, ki v sosednji smeri odstranjujeta slabo pritrjeno kamenje
in povlečem preostanek vrvi. Kmalu se mi na polici pridruži Sandra, ki nadaljuje 2. raztežaj. Sledi še
malo prijetnega plezanja in lepa plošča z razgledom na Vipavsko dolino. 3. raztežaj, ki je po mojem
mnenju najlepši del te smeri, spet vodim jaz in kaj kmalu priplezam do izstopa iz smeri, kjer sekam pot
trem ferratarjem, ki rahlo začudeno pogledujejo proti meni, češ, od kod se je pa ta vzel. Med pripravo
sidrišča egotrippam. Čez rob stopi še Sandra in ne mine niti 5 minut, ko že snujeva načrte za naslednje
podvige.
Matiček je odličen uvod v svet večraztežajnih smeri, mestoma je treba malo popazit na krušljivo kamenje,
ga pa definitivno priporočam tudi ostalim pripravnikom. Gremo plezat!
Lix

Plezala sva Sandra Polak Krušić in Jan Likar
Veseli Matiček, IV-/II, 105 m, 1 ura

Categories

Archives

You May Also Like…

Marmelada in Punta Penia

Marmelada in Punta Penia

Vrh Punta Penia (3343 m) je najvišji vrh Marmolade in tudi Dolomitov. Iz Vipave smo se odpravili v petek po službi ter...

0 Comments

Submit a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *