Plezalni vikend

Written by AOA

June 23, 2022

Za vikend napovedujejo lepo vreme. Super zaključek vremensko bolj muhastega tedna. Sonček je očitno zadišal tudi ostalim, saj so se naveze prav hitro sestavile. V nedeljo na Vršič! Ravno, ko ramišljam kam pa v soboto, prispe mail. “Bi šel kdo jutri kaj v hribe plezat?”, napiše Sašo. Hitro se pofočkam… Ob 6ih v Volčah, Bele vode, smer Ive Piemontesse. Na izhodišče prispeva malo čez sedmo zjutraj. Pristopa se lotiva v skupini petih planicev, ki hitro korakajo po ozki stezi. Medtem, ko jim vztrajno sledim, Sašo pripomni: “Nekam hitri smo! Pristop je še kar dolg …”. Ni trajalo dolgo, ko je razmeroma hitri štart pokazal svoje zobe. Nahrbtnik je postajal vedno težji, koraki pa počasnejši.  Sašo je moje pomankanje kondicije pridno izkoristil za opazovanje Direttissime, ki se jo bo lotil prihodnji teden. Skratka, eno frutabelo kasneje končno prisopiham pod steno. Izrazita poč nama pokaže vstop in ne traja dolgo, ko že lezeva prvi raztežaj. Smer je res čudovita! Klini lepo vodijo proti vrhu, zato sva kmalu čez polovico. Tu pa … polička, previs, en klin pri gležju in to je to. Hmm, kam pa zdaj? Sašo jo mahne preko manjšega previsa in po kakih dvajsetih metrih prispe do naslednjega klina, vmes friend in jebica, ki jo je tako dobro zabil,
da sem jo komaj komaj odtrgal iz razpoke. Naprej pa prečka in štant, 10 metrov nad njim pa še eden. Hmm, čuden raztežaj. Sašo je menja, da bi to znala biti tudi kakšna varianta. Malo pod vrhom naju pričaka glavna zvezda celotne smeri, kamin IV+. Sašo mi reče: "Glej, tu se sam s hrbtom vhaklaj, pa počasi zlezi čez.", ko brez nahrbtnika pleza skozenj. "Dobro, ne zgleda pretežko", si mislim, vendar pozabim na trikrat preveliko vrečo na mojem hrbtu. Z malce prilagojeno tehniko, pa tudi meni uspe priti skozenj. Od tu, dolga prečka in enostaven vzpon na špičast vrh (škoda ker ga nisem slikal, res je dobro zgledal). Na vrhu se oba strinjava, da je bila smer res lepa, skala pa kompaktna, baje skoraj dolomitska. Sestopiva po stezi, ki naju pripelje direktno pod vstop. Tam naju pričaka družina gamsov, ki veselo skačejo po skoraj navpični steni. Dobri so, bom moral k njim na inštrukcije.
Hvala Sašo za super plezalsko izkušnjo!

11. 06. 2022
Plezali: Sašo Seljak, Maks Simčič
Smer: Ive Piemontese, IV+/ III-IV, 250 m

Za nedeljo so rezervirane stene NŠG. Krajši dostop nam omogoči malo daljši spanec, kar me prav nič ne moti. Jaka in Tereza me počakata na Razdrtem, v Ljubljani poberemo še Tatjano in šibamo proti Vršiču. Kljub razmeroma pozni uri, na vrhu ni pretirane gužve. Seveda tukaj nism zajel kolesarjev, ki so pridno ustvarjali zastoje prav na vsaki serpentini vršiškega klanca. Nebom komentiral… Po res kratkem dostopu smo malo pred deseto pod steno. Iz nje se sliši vrtanje. Tomo Česen pripravlja nekaj novega, baje okoli 6c. Zame trenutno še popolnoma nedostopno. Ne pustimo se motiti, Jaka in Tereza se lotita Vidove, s Tatajno pa ubereva Steber ob Kamenkovem kaminu. Težavnost ravno pravšnja, pa še nič se ne kruši. "Jah, če ne leti kamenje, mora pa oprema", si mislim, ko mi na drugem štantu zdrsne komplet. K sreči ga je namesto mene ujela bližnja polička. Kratek spust in je že varno pripet nazaj na pas. Pa da nebo kdo mislil, nism bil samo jaz neroden. Jaki je iz štanta poletela plezalka, ki se je na rahlo ujela v viseči štrik. Nimaš kaj, sreča je na naši strani! Ne traja dolgo (če odmislim obvezne fotošutinge moje soplezalke) in
sva že pod zadnjim raztežajem. Skozi res lep kamin Tatjana švigne do vrha, kjer se usklajeno dobiva z Jako in Terezo. Malo pavze, nato pa jo pičimo na začetek. Res je bilo vroče, zato smo se kot sardine v konzervi vsi napokali na tisti bogi kvadratni meter sence, ki nam ga je pod steno ponujal raz. Ker ponavadi ne razmišljam kaj dosti v naprej, sem ruzak pustil direktno na žgočem soncu. Frutabele sem zato bolj pil kot jedel. Čisto so se stopile… Še malo vode in izberemo drugo smer. Jaka in Tereza vstopita v Violinico, midva pa se prestaviva v senčni del plezališča, da poskuiva Juševo smer. Že na vstopu se nekaj loviva, saj pot svedrov ne klapa z vrisom. Nekaj časa se obotavljava, potem pa kar greva. “Drugo kot to itak nemore biti”, si misliva. Prvi raztežaj spleza Tatjana brez težav. Drugi, ja drugi je malo težji. Po desni je vstop za moje živce pretežak, po levi malenkost lažji. Nekje na polovici se mi vedno bolj zazdeva, da to ni to. Očitno sva nekaj zabluzila. Povadiva abzajl in se z malo povešenim obrazom odpraviva do avta. Med hojo se spomnim na pive, ki sem jih zjutraj skrbno zavil v pulover. Tatjana me je celo pot prepričevala, da so se v ražarjenem avtu sigurno prekuhale. Mhm, mrzle 😀 Osnove toplotnih izolatorjev. Pa naj še kdo reče, da iz faksa nisem nič odnesel 😉

Skratka, super vikend. Hvala ARSO za vreme, dajte še kdaj takega.

12. 06. 2022
Plezali: Tatjana Velkova, Jaka Močivnik, Tereza Jejčič, Maks Simčič
Smeri:
– Vidova, 6a, 130 m
– Vilonica, 6a, 150 m
– Steber ob Kamnkovem kaminu, 5a, 150 m

 

Categories

Archives

You May Also Like…

0 Comments

Submit a Comment

Your email address will not be published.