Po šestih letih in planu zadnjih dveh let smo se končno spet odpravil proti Cervinii, tokrat v družbi sosednjega odseka. Napoved je bila zelo dobra, vremensko okno pa med tednom, da se čimbolj izognemo gužvi. Še isti dan po prihodu sva opravila aklimatizacijo na Breithorn, v spodnjem delu s pomočjo tehnike, zadnjih 700 višincev peš. Vreme je z nekaj pošiljkami megle večinoma služilo. Višina se je čutila vse bolj, na sicer lahek vrh vseeno kar prisopihava. Sledi spust, malo sončenja, gondola, večerja, pivo, spanje v Cervinii. Še isti večer dobim mail vodnika ki skrbi za bivak Carrel, da je edino naslednjo noč mogoče prespati v bivaku, kasneje pa je zasedeno. Napoved tudi služi, tako naslednje jutro oprtava (pre)težke nahrbtnike in zagrizeva proti bivaku, 1800 višincev je pred nama. Ruzaki so težki, aklimatizacija prejšnjega dne pa ni enako dobro dela obema. Pod večer v prijetnem soncu in počasnem tempu splezava na teraso bivaka Rifugio Carrel na 3830mnm. Bilo je prelepo. Malo ljudi, prijazen vodnik ki skrbi za red, plačaš svoje rezervirano ležišče in dobiš postlano posteljo. Niti spalke nisem vzel s seboj. Sončni zahod, grmenje ledenikov v sosednjih dolinah in prijetna družba prispevajo k enkratnemu vzdušju. Žal ima soplezalka težave z višino in hitro odide k počitku. Glede na obetavne razmere na gori, mirno noč, dobro napoved, res računam, da bo do jutra vse ok. Prepričan sem bil da je drugi dan vrh naš. Prebudimo se v lepo jutro, brez oblačka, le malo pod ničlo. Žal višina terja svoj davek in kolegici ne prizanese, ugotoviva da ne bo šlo. V zanosu nagovorim atletskega španskega samohodca zrelih let, če bi plezal z mano kot drugi v navezi. Navdušeno se naveže, vendar se na prvem štantu izkaže, da mu je rokovanje z vrvjo španska vas. Navdušeno razlaga da v bistvu ni skoraj ničesar kar mu visi za pasom kupil, temveč našel po hribih, kjer preživlja cela poletja… Tudi komunikacija angleščina – španščina je obojestransko pomanjkljiva in sproščeno ugotoviva da bo “mas seguro” če tega ne počneva. Potem se nama je z veseljem pridružil pri abzajlih iz bivaka, ker je vrv le koristna zadeva, čeprav jo je “pesado” nositi v hrib, kot je razlagal.
Kljub idealnim okoliščinam se mi še drugič ni uspelo povzpeti na vrh te gore. Pred šestimi leti me je v hujši obliki na istem mestu zdelala višina. Ja, Monte Cervino ni kar tako. Menda gre v tretje rado.
Hodila in malo plezala sva Anja Fabčič (AO Vipava) in Dominik iz AO Wajdušna.
Breithorn, 4163m, F
Matterhorn, Levji greben do bivaka Jean-Antoine Carrel, 3830m, AD+
0 Comments