V sredo popoldan po šihtu z Boštjanom drviva proti Dolomitom in okrog 20h dostopava do pod mogočne stene Civette. Spiva pod zvezdami in naslednji dan okrog 7h vstopiva v smer Philip – Flamn. Prvi raztežaji so zelo hitri, malo višje se skala postavi bolj pokonci, je pa ta odlične kakovosti. Zgornji del smeri pa precejšnja podrtija, vrh vsega še mokro in blatno, kar res pokvari vtis o smeri, kot se je kazal spodaj. Detajl je bil tudi cel moker, ampak ga ja uspelo zlesti prosto, čeprav so bile roke že malo navite po vsej smeri. Sestop nama je vzel 3 ure nazaj do pod stene in nadaljnje slabi 2 uri iskanja nahrbtnikov in podlog. Skrila sva ju nekje pod balvani… Šele naknadno sem se spomnil, da bi si lahko označil lokacijo, kar bi precej olajšalo iskanje.

Kakorkoli, ker sva do 1h zjutraj iskala te nahrbtnike, sva potem samo razpotegnila podlogo in še eno noč preživela pod čudovitim zvezdnatim nebom. Saj ni bilo tako slabo.

V petek je bil rest day, jaz sem še vedno klical okoli iskajoč soplezalca. Ker ga nisem našel, sem se v soboto zapeljal do zadnjega brezplačnega parkinga pod Tre Cime in šibnil do severne stene Cima Grande, kjer mi je v 1h24min uspelo splezati Dibonov raz. Čisto na začetku je smer zelo navpična, višje zgoraj postane bolj položna, čeprav, ko jo gledaš od spodaj ne izgleda.

Ne bom pozabil izraza na italijančku, ki je buljil vame, ko sem priplezal do njega.

Ma tu sei … ma senza… ma da solo .. ma senza corda.. ?

Si, si. E normale di fare cosi in Slovenia, sai.. 🙂 🙂

Na vrhu podpišem AO Ajdovščina (patriot!) in se odpravim iskat prehode po normalki nazaj dol. Pri avtu sem čez 4h50min, kar za prvič v Cimah ni slabo.

Upam, da naslednjič pridem s soplezalcem.

20.8.2020

Civetta, Phillip – Flamn, VII/VI , 1200m, Boštjan Mikuž, Matic Štrancar, 13h

22.8.2020

Cima Grande di Lavaredo, Spigolo Dibona, IV+, 500m, Matic Štrancar, 1h24min