“Damoklej je neprestano laskal svojemu vladarju, kako je velik mož in srečnež. Dionizij mu je zato za en dan prepustil vladarski stol, ta je nad prestol dal obesiti oster meč na tanko žimo iz konjskega repa. Grozeči meč je Damokleja opozarjal na nevarnost, ki se ji vladar izpostavlja zaradi tekmecev in zavistnežev.Čeprav so Damokleja stregli kot boga in upoštevali vse njegove zahteve, je še pred koncem dneva svojega vladarja prosil, da ga reši nevarne preizkušnje” (starogrška)

Kako primerno ime so dali slapu v senci doline Plazje, nad Belopeškimi jezeri. Že iz doline se vidi mogočna sveča v zgornjem delu slapu, ki visi čez velike previse in jo imaš med plezanjem ves čas nad sabo, nato pa v zadnjem raztežaju izplezaš pod njo na vrh.

Deko me je povabil plezat in z veseljem sem se odzval povabilu, saj še nisem imel priložnosti plezat v ledu. Zaradi višine in temperatur, se je zdel senčni del za Travnikom primeren cilj v iskanju ledu.

Od Belopeških jezer sva krenila še v temi in kmalu zgrešila stezo in si tako precej podaljšala dostop. Že takoj je bilo jasno, da z plezanjem v Bav-bavu ne bo nič, saj so prvi trije raztežaji brez ledu, zaradi pomanjkanja vode. Na srečo pa je bil sosednji slap, Damoklejev meč, odlično narejen.

Slap ponudi lepo plezarijo že v prvem navpičnem raztežaju, sledita dva lažja raztežaja in nato še en strmi skok, ter navdušujoč zaključek pod velikimi svečami na vrhu. Slapu je za 5 raztežajev, dobrih 250m, štanti so navrtani. Plezal sem kot drugi v navezi.

Sestopila sva z abzajli in stala po slabih 4 urah pod slapom.

Za piko na i odličnemu dnevu, so poskrbeli italjanski policaji. Ujela sva jih na zasneženem parkirišču pri Belopeških jezerih, ko so si dali duška, se vrteli in obračali z ročno. Ko so naju zagledali, so jo hito pobrisali, midva pa sva se pošteno nasmejala. 🙂

Tadej Slokar