Kar sram me je bilo, ko sem prejšnji teden pohajkoval po Mont Blanc masivu in ugotovil, da tako slabo poznam naše hribe.

Tam sem vedel za to linijo, ta vrh, bivak, kočo, žičnico.

Pri nas pa ne poznam niti Slovenske, Nemške, Bavarske…

Odločil sem se, da se podam v neko raziskovalno turo: kratka Nemška na Slovenski turnc in po Slovenski dol.

Med plezanjem pa se mi je vedno bolj dozdevalo, da hočem vrh. Še na Nemškem turncu sem suvereno napisal, da nadaljujem v Zimmer – Jahn. A se že malo višje premislil.

Gremo kar lepo do konca Nemške!

Malo sem še pogledal skico, opisa itak nisem bral, ker bi bivakiral. Črne plošče, snežišče, okno. Itak pa samo slediš klinom, hehe.

Zadnji raztežaji so na trenutke postali malo bolj opasni, ampak samo za kakšen gib. Najbolj me je zavrlo tik pod vrhom v mokri skali z nekaj oprimki, ki so ostali v rokah. Čevelj mi je malček oddrsoval.

Uff, to pa ni najbolj ziher. Splezam malo nižje, zataknem se z nahrbtnikom v poko in na neudobni polički previdno obujem plezalke, potem pa še pripravim prusik na pas.

Second try bolj suveren, samozavarujem se v prvi klin, nato še v drugega. Želel bi si še tretjega, ampak sem se zadovoljil s kar dobrimi šalcami.

No, še malček poplezamo in smo že čez Steno. Vidim ledenik. Vidim Kredarico. Super!

Slabe 4urce za smer, slabih 5 od vstopa smeri do vrh Triglava čez severni greben. Dol sem se pa kar malo vlekel (v obrambo naj povem, da sem imel hudo distrakcijo).
Od hiše do hiše sem tako potreboval 12ur. Ni ravno neke hitrosti, ampak naj bo. Za prvič…

Naslednjič bo pod 10ur. Pa če bomo 200 nažigali po gorenjski .

Bila je pa ena super lepa izkušnja. Prvič severni greben, prvič po Tominškovi. Pa prvič nekaj solo v hribih. Nasploh lepo, brezskrbno pohajkovanje po poteh lovcev iz Trente. Pa iskoč Zlatoroga.

Tako, res lepa, uživaška tura

Norooo!

Plezal Matic Štrancar
Dolga Nemška s severnim grebenom, IV- / III, 1300m, 5h, solo