V četrtek (14.8) sva se z Marjanom Slejkotom odpravila plezat v okolico Cortine. Vremenska napoved za četrtek je bila malo slabša, naprej pa so napovedovali boljše vreme. V Cortino sva prispela ravno po končanem nalivu in nič kaj dobro ni kazalo za plezarijo. Tofana je bila ovita v meglo, zato sva se odpravila proti prelazu Falzarego. Megle so se naprej razkadile na stenah desno od prelaza in tudi sonce je za kratek čas posijalo, zato sva si izbrala lažjo, 400m smer v steni Col de Bois-a, Via Ada V+/IV+. V tem delu stene je zgledala skala še najbolj suha. Vstopila sva okrog 11 in hitro napredovala, predvsem zaradi velikih vbetoniranih rink na štantih, ki ti prihranijo veliko časa. Plezarija je lepa, z precej konstantno težavnostjo, detajli dobro opremljeni. V zgornjem delu sva zaradi slabše skice, malo zašla v sosednjo smer, ki je ponudila tudi 2 mokra detajla VI. Vreme je vmes 2x zagrozilo z rahlim rosenjem, a vseeno zdržalo. Na Passo Sella je cel dan deževalo, na Marmoladi pa snežilo. Izplezala sva po treh urah in pol, pozdravila svizca, ki naju je čakal na vrhu in nato sestopila naokrog po muletjeri. Na izhodišču sva srečala starejši nemški par, ki je sušil opremo. Teden dni nazaj sta šla plezat v Švico in se po 3 dneh dežja vrnila. Srečo sta poskusila tudi v Dolomitih, a jih je tudi tu, na Passo Sella 2x zapored ulovila nevihta v sredini smeri in morala sta abzajlati.

Popoldne sva pohajala po Cortini in pasla oči na hudi a dragi opremi v trgovinah. Zvečer sva se odpeljala do koče Dibona, ki je izhodišče za plezanje v Tofani. Kljub dobrim napovedim, je že zvečer začelo padati in padalo celo noč. Tudi zjutraj se megle niso dvignile in napoved za soboto se je poslabšala. Vrhove je pobelil sneg. Razočarana sva se odpravila proti domu a sklenila da se vrneva septembra.

Kljub nesreči z vremenom, so me Dolomiti navdušili in še se bom vračal, predvsem zaradi odlične skale. Pa tudi z bicikli se še vrnemo, saj so odlične možnosti za MTB.

Tadej Slokar