Druga izvedba Festivala Zunaj – Vipavski Križ, Čaven, Slovenija

Planinskemu društvu in alpinističnemu odseku Ajdovščina je ob spoštovanju vseh zdravstvenih priporočil uspelo drugo leto zapored organizirati festival filma, knjig, pogovorov in še marsičesa poimenovan Festival Zunaj. Prav zaradi lažjega upoštevanja zdravstvenih poročil je letos festival potekal v čarobnem vzdušju srednjeveškega trga v Vipavskem Križu. V dveh dneh se ga je udeležilo preko 200 ljubiteljev gora, alpinizma, plezanja, smučanja, gorskega kolesarjenja in še česa. 

Prvi večer smo v kratkih filmih imeli možnost občudovati balvansko plezalko, ki pleza izredno težavne smeri brez varovanja tudi 15 metrov visoko. Ter še solo ekspedicijo alpinista na Grenladnijo –  dvanajst dni veslanja, prenašanja težkih tovorov, plezanja in tudi snemanja. 

Višek večera, ki je bil tudi uvod v vsebinsko bogat pogovor, pa je bil film o Didierju Berthodu, v začetku tisočletja enemu od najboljših plezalcev v plezanju poči (»trade način«). Njegovo šolanje ali razvoj je potekal po naslednji poti: električar, poslovna šola, profesionalni plezalec, duhovnik in brat. Plezanje ga je pripeljalo, do globljih spoznanj o temu kaj je v življenju pomembno in tako se je odločil za vstop v samostanski red. Ta izredno slikovit film je bil podlaga pogovoru s bratom kapucinom Jakob Kunšičem, vzgojiteljem in mladinskim animatorjem in plezalcem in pa Urošem Perkom, znanim in svetovno uspešnim športnim plezalcem, ki se pa je po končani športni karieri usmeril treniranje športnega plezanja, ter v študij kineziologije, doktorski študij na temo duševnih motenj med vrhunskimi športniki in geštalt psihoterapije. 

Pogovor je predstavil po eni strani različne po drugi pa podobne poglede na to kako naj človek dojema in sprejema plezanje (in nasploh šport) skozi različna starostna obdobja. Kaj naj pričakuje od športa oziroma kaj mu lahko šport daje. Kako je tudi prav, da se v določenem življenjskem obdobju sprijazniš s svojimi telesnimi omejitvami in iščeš samoaktualizacijo oziroma radost do življenja skozi delovanje na drugih področjih (delo, umetnost, odnosi, …). Misel plezalca in duhovnika Diederja v filmi glede dosežkov oziroma zunanjih »medalj« se je glasila: Če si (človek/plezalec) poln sranja in nimaš zlate medalje in potem dobiš zlato medaljo si še vedno samo človek poln sranja«. Gosta večera sta jo pojasnila, da si najprej in predvsem človek in šele nato vse ostalo. Predvsem pa je pomembno, da ne bežiš od sebe, svojih senc in svojih problemov ampak se z njimi pogumno poprimeš. Večer je hitro minil in vsebinsko bogat pogovor je dal dobro iztočnico za številne neformalne pa prav tako bogate pogovore pri kasnejšem druženju.

Drugi dan festivala je bil športno-filmsko organiziran. Dopoldne smo s kolesi osvojili Velik Modrasovec in se v močnem nalivu spustili v Ajdovščino. Bilo je mokro pa vendar lepo. Zvečer smo obiskovalci uživali v kratkih filmih o divjih vožnjah MTB kolesarjev, potopu v najglobljo točko našega morja, pot s kolesom do vznožja Triglava in vzpon nanj (vse v 24 urah) in pa smučanju v divjih strminah francoskih Alp. Višek večera je bilo potopisno predavanja Ožbeja Marca o turno smučarski odpravi v Gruzijo. Ožbej nam je s pomočjo fotografij in vsebinsko bogate predstavitve prikazal, tako samo smučanje v Gruziji kot tudi zgodovino, kulturo, gastronomijo in geopolitično realnost te slikovite države. 

V okviru festivala je potekal tudi fotografski natečaj kjer je zmagovalno mesto pripadlo fotografu Dušanu Miški za fotografijo z naslovom Po štartu. Optimistična, likovno usklajena pripoved o organiziranem kaosu, o dinamičnem trenutku v nedefiniranem času in prostoru nekje nad nami. Po eni strani se zdi, da je vse jasno (jadralni padalci), po drugi strani pa dejansko ne vemo nič od tega, kar lahko razberemo neposredno. Drugo mesto natečaja pa je dobil mlad avtor je Jaka Močivnik s črno belo fotografijo prijateljev pred sestopom iz roba Gore. Od vseh fotografij, prispelih na letošnji natečaj, je ta vsebinsko najbolj odprta za asociacije, od opazovalca s svojo tesnobnostjo bolj zahteva da jo ta občuti, kot da jo zgolj vidi. 

Organizatorji bi se na koncu radi zahvalili podpornikom, ki so omogočili  izvedbo festivala. V prvi vrsti Občini Ajdovčščina in podjetju Kibuba. Prav tako pa Reviji Vino in partnerskemu festivalu Boff. 

Vabljeni naslednje leto.

PD in AO Ajdovščina.