V četrtek popoldne, 12.3.2015, me Tadej Slokar pokliče in vpraša: “Jure, bi šel kaj plezat čez vikend?”

Rekel sem mu: “Seveda, da bi šel.”

Nakar me Tadej zopet vpraša: “A veš, kje bi se še dalo plezati po ledu?”

Misli so mi švrknile na danes dopoldne in odgovoril sem: “Pod Prisojnik. Tam so še slapovi.”

Še dobro, da sem se ravno dopoldne peljal iz vršiča in videl, da je še kar nekaj slapov v dobrem stanju.

V soboto, 14.3.2015 sva se dobila na dolgem mostu v Ljubljani in premetala vso opremo v moj avto. Naslednja postaja Koča na gozdu. No, vmes je bila še dostava kave za tiste, ki imajo čast delati v soboto zjutraj.

Ko sva prispela do koče oziroma do parkirišča, sva oba debelo pogledala. Parkirišče čisto polno, tam pa ogromna gruča ljudi. Nisva skoparila s kletvicami, misleč, da gredo vsi plezati slapove. Tadej je stopil iz avta in naredil red. Vse je poslal na zimski tečaj pod Prisojnik. Na najino srečo so bile samo tri naveze namenjene v slapove. Vsi ostali so bili na tečaju. Dostop do slapa je kar hitro minil. Čim več takih.

Najprej sva se odpravila v Slap pod hudičevim žlebom. Prvi raztežaj je splezal Tadej, jaz pa sem ga pri tem gledal in varoval. Na vrsti sem bil jaz, da namlatim led s cepini. Vse je potekalo odlično, le v prste na rokah me je začelo zebsti. Ko sem prišel do sidrišča, me je peklo v prste. Najraje bi si jih odgrznil, a je bolečina hitro popustila in so bili prsti zopet na delovni temperaturi. Naslednji raztežaj sem potegnil jaz in prišel do vrha slapa. Led je bil soliden. Vsake toliko je odletel navzdol kaki krožnik, a hudega ni bilo. V dveh raztežajih sva prišla do vrha. Še spust po vrvi po urejenih sidriščih in zopet sva bila pod slapom.

Ker sva imela še kar nekaj časa sva se na hitro odločila, da greva še en slap. Ker je bil srednji slap zaseden, sva se odločila za Levi slap. Prvi ratzežaj je potegnil Tadej in ga je potegnil do zadnjih centimetrov vrvi. Tudi v tem slapu so bile razmere odlične. V drugem raztežaju je spet pripadla čast meni. Kaj kmalu nad sidriščem, sem se boril z ravnotežjem in se mi je prvič zgodilo, da me je navilo v roke pri lednem plezanju. A sem se boril in si nisem dopustil, da bi poleg ocene dal privesek A0. Tudi jaz sem potegnil raztežaj čisto do vrha. Še spust po urejenih sidriščih in nazaj pod slap.

Najbolje je priti nazaj do nahrbtnika in vzeti sendvič ter ga pojesti. V navalu adrenalina med plezanjem sem spet pozabil jesti in piti. Odšla sva nazaj do avta. Pred odhodom sva šla v kočo in naredila analizo plezanja ob pivu. Še vožnja do Ljubljane in prijateljski stisk roke s soplezalcem. Do naslednjič.

Jure

Plezala Jure Ličen in Tadej Slokar.

Datum: 14.3.2015

Preplezala:

Slap pod hudičevim žlebom, II/3-4, 100 m WI 85/65

Levi slap, II/4, 120  m, WI (90) 85/75