Na pepelnično sredo 2.3.2022 smo na predlog starešine zagrizli v bolj odmaknjen konec naših Julijcev. Iz tretje vršiške rajde smo se spustili v dolino Krnice, tam pa levo za Lipnico proti Špikovi škrbini, katero si le ogledamo in zavijemo spet desno proti strmim vesinam ki vodijo v Veliko Dnino… Ko končno premagamo naklone in se svet spet bolj poravna, namesto v Dnino zavijemo bolj levo, pod steno Velike Martuljške Ponce, kjer opazimo bivak. Smuči pustimo v zavetrni kotanji. Dva se odločiva za peš vzpon na škrbino med obe Ponci, tretji pa pravi da le še smuka navzdol… Načrt je osvojitev Male in nato še Velike Ponce in povratek čez Dnino… Izkaže se da so apetiti večji od možnosti. Gaziva v pobočje škrbine in vedno bolj razumeva predhodnika ki je pred dnevi vlekel špuro zelo strmo, do par metrov pod vrh škrbine. Brezupno utapljanje na mestu na momente prešine misel da niti do škrbine ne bova zmogla… Vseeno najdeva po sredi grape napihano trdo rebro, ki ponudi oprijemljivo podlago in naju izstreli na škrbino. Splezava še na Malo Ponco, razmere so dokaj slabe, nov sneg popolnoma nepredelan, sipek, starega po grebenu skoraj ni, tako cepin in dereze le škripajo po skalah pod tem puhom. Vrh je minimalen, za 3 ljudi morda. Čudovita kulisa, sonce in mir, sestopiva. Vstop v greben Velike ponce s škrbine brez resnih plezalnih podvigov ni možen. Treba se je spustiti približno 100m in najti prehode prek stene na greben. Ne izgleda enostavno, sploh ne v teh snežnih razmerah. Spustiva se do smuči in nama je žal, da gaziva navzdol lepo flanko… Od tam naprej pa smučarija višje kvalitete  vse do doline pod Lipanco, kjer naju čaka še rodeo po strugi in kratek vzpon do avta. Tam že čaka tretji član. Lokaciji primerno, v celem dnevu nismo srečali niti slišali žive duše. Lep dan je za nami! Matic, Boštjan in Dominik.