Ne tako “jugo”zahodni raz

Written by Maks Simčič

September 12, 2023

Letošnja sezona je bila v primerjavi z lansko plezalno precej skromna. Študij in druge obveznosti so zahtevale svoj davek, zato sem komaj napraskal tistih minimalnih 10 vzponov. Ker se »poletje« bliža koncu, sem želel izkoristit še zadnjo priložnost in opraviti še kakšen skalni vzpon pred začetkom novega študijskega leta.

Na waj-alp prispe mail:

 

Zdravo,

če ima kdo čas v drugem tednu za kakšno dolgo smer naj mi sporoči.

Lp, Tereza

 

Ker sem bil med tednom prost, je bila to odlična priložnost. Najprej sva razmišljala o bližnji Brani in Planjavi, vendar je na koncu zmagal malo bolj oddaljeni Mangart, ki je na mojem seznamu želja ostal še iz lanske sezone.

Iz avtobusne postaje v Ajdovščini štartava malo po 6ih in 10 evrov kasneje (kar draga je ta ekologija) prispeva na sedlo. Nisva bila prva, sva pa prehitela sončne žarke, ki jih je pridno zatiral Mangart. Kljub temu, da so vremenarji obljubljali neke bizarne temperature, ni bilo ravno za kratke rokave. Še dobro, da sem s seboj pomota vzel dodatni sloj, ki je definitivno olajšal začetek dostopa. Le ta je bil lep in kratek, tako da sva bila hitro pod smerjo. Ko sva si obešala opremo je toplota iz pristopa hitro pošla. Prvi raztežaj je res nohtalo, mrzla skala pa je samo še ojačala efekt. Skoraj po vsakem gibu sem moral s toplo sapo odtaliti prste, da so le ti vsaj približno razločili kvaliteto oprimka. Res je bilo, kot da bi plezal z zamrznjenimi čevapčiči na rokah. Kljub mrazu pa sva hitro napredovala po začetnih lažjih raztežajih. Vsakič, ko sem zihral Terezo v vodstvu, sem opazoval, kako se nama približuje linija med senco in soncem. Na najino nesrečo sva bila vedno hitrejša. Komaj pod ključem smeri se naju je dohitela, kar nama je ponudilo možnost, da sva si vsaj malo odtalila prste pred glavnim detajlom. Hitro sem opazil, da je bil porast temperature ključen, ko sem zelo nesuvereno prilezel do štanta. Definitivno pa je le to olajšalo tudi Terezino varovanje, ko sem se počasi vzpenjal ob zajedi. Še par raztežajev in sva bila na vrhu smeri. Hitrostnih rekordov nisva podirala, vendar se nama je zdelo, da je naveza gladko tekla čez celotno smer.

Odločiva se, da sestopiva čez vrh Mangarta. Na vrhu se pohodnikov ni manjkalo. Nekateri do zob oboroženi s plezalno opremo, za druge pa so zadostovali zgolj tekaški čevlji, multi mix folka. Nisva postapljala in se hitro spustila po Italjanski do sedla. Malo se je vlekla, vendar sva bila hitro na poti proti dolini in nazaj v »civilizacijo« na zasluženo kosilo.

05. 09. 2023
Mangart, JZ raz, 4b, 400m (Tereza Jejčič, Maks Simčič)

 

[envira-gallery id=”9320″]

Categories

Archives

You May Also Like…

Uvajalni tabor tečajnikov

Uvajalni tabor tečajnikov

Po uspešno opravljeni alpinistični šoli smo se z nekaj mlajšimi pripravniki odpravili na plezalni vikend v sosednjo...

Prvomajska Sardinija

Prvomajska Sardinija

Kje in Kdaj: Sardinija (Dorgali, Santa Maria Navarrese), 26.4.-7.5. Kdo: Luka Batagelj, Stiven Kocijančič, Sašo...

0 Comments

Submit a Comment