Majsko monsunsko deževje kateremu ni bilo videti konca je poskrbelo za dobro motivacijo za plezarijo -»samo da se pleza pa ni važno kje in kaj in kdaj«. Zaradi še slabih snežno-letnih razmer in manjšega odziva članstva za predlagano skupno turo smo le-to prilagodili posameznim ambicijam. Tako sva samo z Markom Butinarjem v petek odšla do skoraj vedno ugodnega Pannetona pod prelazom Plockenpass. (Drugi dan so tam menda plezali še Egon, Marko Orel in Rok – poročilo o narejenem še čakamo).

Najprej sva se zakadila v smer via dell Dietro ki ima en raztežaj 5c ter nekaj 5b in je dolga skoraj 200m (kompleksno mi je malo težja kot znana via della Rampa). V prvem raztežaju sem bil še trd in ker sem po pomoti kombiniral prvi in drugi skupaj sem ustvaril še ogromno trenje. Moji trdoti in trenju se je v previsnem detajlu pridružila še mokra stena in roka je sama segla po klinu (A0). Malo razočaranja nad sabo ampak taki smo in kaj hočemo. Naprej je pa steklo in sva celo smer tekoče zlezla. Marko jo je splezal v celoti prosto.

Ker, »ena ni nobena« sva šla še v smer via delle Placche, par detajlov 5b drugo lažje in jo kar hitro splezala. V smeri sva lovila in prehitela zanimiv avstrijski par, ki nama je na koncu za pomoč pri spustu po vrvi ponudil še domače dobrote iz prisrčnice. Ženska, ki je plezala vedno kot druga je imela na vrvi že napeljan prusik in v vsaki najmanjši težavi ga je prijela in potegnila kar po vrvi čez. Marko mi je pravil, da so teden prej plezali v Vipavi (Skriti raz) in kolegica, ki je obtičala v težavi ni in ni hotela prijeti za komplet in tako hitreje napredovati. Raje je trmoglavila, da naj jo spustijo nazaj dol. Nauk te zgodbe najbrž je, da ga Avstrijke hitreje in raje zagrabijo kot Slovenke in pri tem res ne komplicirajo.

Slikala nisva skoraj nič zato samo ena mala slika iz druge smeri in pa ena pobrana iz interneta (da se ve kako zgleda stena – na sliki je vrisana smer via della Rampa katero je preplezalo že veliko naših članov).

Plezala 31. maja 2019 Simon in Marko B.