Tega prvotno nisem imel namena napisati, a me je spoštovani poveljnik našega vrhunskega AO v to nekako prisilil. Pač, če tega resnično ne bi hotel napisati, tega ne bi storil, ampak ne želim izpasti kreten, zato bom. Le da precej manj kot po navadi, ker se mi ne da več pisati. Ne zato, ker bi stalno plezal in imel o čem pisati, ampak zato, ker sem len. Resnica.

Govora bo o plezanju (logično, glede na to, da smo alpinistični klub). Če bi bili kurbenhouse, bi bilo govora o kurbariji. Če bi bili častilci satana, bi bilo govora o čaščenju satana. Če bi bili raziskovalci dragocenih in redkih rud, bi bilo govora o raziskovanju dragocenih in redkih rud. In tako naprej…
Če bi bili voyaeurji, bi bilo govora o gledanju razgaljenih ljudi v intimnih situacijah, tako, da oni tega ne bi vedeli. Voyaerstvo (ne vem, če se to tako napiše, in se mi niti ne da pogledati na google) izhaja iz francoskega glagola voyager, ki v nedoločniku pomeni gledati. Ha!

Skratka, šla sva v nedeljo zjutraj zjutraj zjutraj…. https://www.youtube.com/watch?v=zXeRB-3nDR8

Vstal sem že ob 3 zjutraj in bil pri gorjanih okrog 4. Doletela me je tudi čast vožnje do Jerebice. Stalno sem se izgubljal (šla sva čez Idrjo pa mim Tolmincu ajga), a nekako vseeno prispela do kamor sva pač bila namenjena. Sledil je dooooooooooolg dostop. Dooooooooooooooooooooolg. Itak sva zajebana, zato ni bilo težav. Sledilo je plezanje. V tretjem raztežaju se userjem v prečki (psiha). Grem nazaj do štanta, Bošti naprej, kot drugi šel čez brez težav. Rabim mogoče malo vplezanosti v pravih hribih.. Zajebi plezališče. Zajebi Rumeno. Nekaj časa sva še plezala izmenično, potem pa je šel Bošti kar vse naprej. En raztežaj je bil v celoti z vodo zalit. Sam bi ga naprej težko zlezel (psiha spet), kot drugi relativno lagano. Jebat ga. Je pa res, da če plezaš z nekom v rangu kot Boštjan, se boš precej slabše izkazal, kot če plezaš z nekom sebi enakovrednim, ker veš, da moraš ti tisto splezati, ker je oni drugi ravno tako nesposoben kot ti, in ne bo naredil nobene razlike.

Grupne fotografije na vrhu. Doooooooooolg sestop. Pavza v Bovcu, brezalkoholna piva (not my style, a kaj čmo). Bošti uno drugo.

Vožnja domov. Debata od bab in politične filozofije, katero je determiniral Marx v njegovem delu skupaj z Engelsom in do česa nas je pripeljala danes, v povezavi z Žižkovim predavanjem na to temo, ki ga je imel pred štirimi leti v Londonu, ko je komentiral takratno politično stanje in že napovedal kaj nas bi se danes dogajalo, na podlagi interpretacije Komunističnega manifesta in Malega princa.

Ne, več ali manj sva debatirala samo od bab. Zajebi filozofijo. No, pa tudi od česa drugega, saj nisva izprijenca ali kaj podobnega.

Done.

Aja, birokracija

Smer: Sivi ideal, VI/ V+, 450m (oba na fraj, le da jaz bolj pussy style) v Jerebici. 6-7 ur
Plezala: Boštjan Mikuž et moi

Ja, spet jaz (tisti, ki mu je Suzi rekla nekaj lepega ene 2 leti nazaj in ga okronala za naj******* med kolegi alpinisti. HAhahaha eat it, suckers!!) – tisto je bil drugače kar pošten žur

Ale (Matic)