V soboto 19.7. sva z Rokom Kurinčičem (SoškiAO) plezala smer legendarne primorske naveze bratov Podgornik, Smer mladosti v severni steni Vršaca (VII, 400 + 600 m) . Oba sva se počutila dovolj mlada, Rok malo bolj, jaz, po delno pozdravljenem vnetju komolca, malo manj, a je bila Rokova “zihr” beseda, bova že pokombinirala, dovolj, da sem le odšel v to željeno smer.

Sploh prvič v Zadnjici? ja verjetno ja, mogoče sem bil kdaj v tej čudoviti trentarski dolini še zelo mlad…dostop pa čudovito lahek, z mogoče 200 vm do pod stene…udobje, ki se ga ne braniš:)
Spodnji podstavek mogočne Vršacove stene sva presolirala po Ceklinovi in bila čez 2 uri 600 m višje, na vstopu v Mladost.
Sprva po krušljivem nato pa kar kompaktnem navpičnem svetu je plezarija kar stekla, tako, da sva se pod drugo polovico stene spraševala o težavah. No prvi raztežaj, kjer so zabeležene A2 ocene, mi je zadevo popestril in z nekaj muke sem le prišel do lesene zagozde in uredil štant. Z naslednjim najtežjim raztežajem je Rok opravil suvereno, mene pa je v prečki motil majav podprijem, ki mi je z vsakim gibom, izpod leve roke izginjal v globino, tko, da sem za zadnji gib uporabil podaljšan komplet…jah jebi ga, vse ne rata, važen je bil komolc…Nadaljevanje smeri ponudi odlično navpično poč/lusko, višje gor pa pakleniški kamin. Izstopila sva po direktni varianti in stala na vrhu Vršaca po nekaj več kot 9 (7) urah plezanja.
Odlična, po daljšem času, prava alpska smer velkih rzsežnosti.

Boštjan Mikuž