Granit je bomba!

Tabor je potekal je od 20. do 27. julija v Courmayeurju. Z Aleksandrom in Markom iz AO Matica smo šli tja že v četrtek in dostopali do koče Monzino, kjer smo naslednji dan plezali v Augile Noir de Peuterey. Tura je bila kar dolga; dostop, sestop, abzajlanje po smeri in prečkanje ledenika so bili težavnejši od samega plezanja. Od štarta iz koče do avta smo potrebovali več kot 20ur.

V soboto počitek in uradni začetek tabora, kjer se zmenimo za plezanje v satelitih Mont Blanca.

V nedeljo takoj zjutraj z žicnico na Helbroner in potem se hitro utaborimo na ledeniku, ki je bil izhodišče za plezanje v naslednjih dneh.

S Krištofom sva se pridružila vlakcu navez v Adolphe del Rey in kot tretja naveza vstopila v smer Bettembourg – Thivierge. Zanimivo plezanje po platki, pokah in offwidth – ih. Zadnji cug te popelje na vrh stebra po dolgem offwidthu, kjer povečini ne moreš ravno postavljati varovanja, zato se s telesom zatlačiš noter in porivaš gor. Kar zanimivo, hehe.

Naslednji dan se odpraviva proti Gervasuttiju v Mont Blanc du Tacul, a imava nekaj smole, zato obračava.

Sla po daljši turi je tako ostala nepotešena, kar je zame z Markom pomenilo dostopati do ultra modernega bivaka Gervasutti pod Petit Jorassi, kar je bilo izhodišče za Hirondelles greben. Po dveh urah prečkanja ledenika iz bivaka do sedla pod Walkerjem, sva okrog 7 pričela s plezanjem.

Zaradi vročine je že s svitom kamenje začelo padati. Če bi bila 10 minut počasnejša bi lovila konkreten skalac, ki je šel prav čez najino špuro. Težave s podirajočim kamenjem so bile kar prisotne na vsaki turi… Vročina je sekala tudi na višini.

Ob 14 sva na vrhu Point Walkerja, kjer asistirava francoski navezi pri tandemskem poletu na italijansko stran. Na vrh sta priplezala po Walkerjevem stebru…

Sestop iz Jorassov je tudi zgodba zase. No, po 5 urah sva le nazaj v kampu. Tek me očitno kar drži v formi, saj nog nisem nikoli niti začutil. Razen ko sem plezalke dal gor 🙂

Sledil je dan počitka in tudi vreme se je slabšalo, zato sva z Markom v petek stisnila še zadnjo smer v Parete dei Titani. Ker je vse navrtano vseprek sva zarinila neko svojo linijo, ki ji ne veva imena. Detalj v previsu je bil kar bolderski in nama obema podelil A0.

V soboto pa je bilo zabave konec in odšli smo domov. Poslovilec pa kar glasen.

Iz tabora sem odnesel izkušnje plezanja v granitu, dolgih dostopov in sestopov, plezanja na višini in življenja na ledeniku.

Razgled iz Jorassov po Mont Blanc masivu pa je tudi zagrel marsikatero željo, zaradi katere bo povratek nujen 🙂

Augile Noir de Peuterey (3772), Ratti – Vitali, IV, 6a, A1, 700m, 9h

Adolphe del Rey (3535), Bettembourg – Thivierge, TD+, 6a, A0, 230m, 5h

Point Walker (4208), Hirondelles ridge, IV, 5c, 700m, 6h

Parete dei Titani, Neznana smer, 6a, A0, 200m, 3h

Matic Štrancar