Turna smučarija v okolici Treh Cim…..jebiga, ni zmeraj powder….

Written by Pavlica

February 28, 2019

Del ajdovske alpinistične falange že tradicionalno odhaja na zimske družinske  počitnice v Auronzo – majhno smučišče pod vznožjem Treh Cim. Vsako leto dodajamo tudi turne smuke in letos smo opravili s štirimi.

  1. Forcella della Neve, 2471 m

Ob treh zapnemo pse na Misurini. Prvi del poteka po opustelem smučišču, drugi del pa po lepi dolinici, ki pripelje k ščegetu na Forcella della Neve. Na samo sedlo, zadnjih 20 višincev, je potrebno peš, sneg je trd. Ura je pet popoldne, pričnemo s smučanjem. Pretežno trd do leden predelan sneg. Z mrakom smo na Misurini. Jebiga, ni zmeraj powder.

2. Smuka s Rifugio Citta di Carpi 2130 m v dolino Val d Onge in Marzon

Dopoldne družinsko smučanje na majhnem a lepem smučišču na Misurini – Col de Varda. Pade ideja, kaj pa če bi smučali skoraj v Auronzo v dolino Marzon. V eni uri pridemo s smučmi s Koče Col de varda po izjemno lepi poti na Kočo Citta di Carpi. Snemamo pse, iz koče pride mlada natakarica, za trenutek preigravamo alternativne scenarije, a se takoj vrnemo k misiji. Ura je 4 popoldne, Marzon pa daleč, predvsem pa 1200 višincev nižje, vedeli smo, da uporaba naglavne svetilke ne uvide. Dolina Val d Onge je najprej zelo lepa in omogoči nekaj uživaških zavojev v odprtem svetu. Nižje ulovimo mulatjero, ki gre proti dolini in ji praktično ves čas sledimo. Na momente je zadeva tehnično zahtevna, z malo prostora za napake. Suvereno opravimo. Nižje doli je nekaj oviratlona v obliki podrtih smrek. Sneg je težak za smučanje, pretežno beton. V glavnem se martramo in doline ni in ni konca. V trdi temi prižgemo čelke na Planini Cason de la Crosera, že v dolini Marzon. Čaka nas še kar nekaj kilometrov ledene ceste, obdelane od džipa z globokimi kolesnicami. Pravo finalno mučenje kvadricepsov. Ob sedmih zvečer prismučamo do glavne ceste na koncu doline Marzon. Do Aurozna so le štirje kilometri. Spust je bil dolg preko 14 km s 1200 višinci. Zadovoljni, čeprav jebiga, ni zmeraj powder.

3. Smuka s sedla Forcella de Rinbianco 2176m v dolino Val de le Cianpedele in Marzon

Tokrat sva v akciji samo z Egonom. Ob treh začneva s Misurine, najprej kar čez jezero, višje pa vlečeva neke komandos smučine v želji da izgubiva čim manj višincev. Ker preveč navijava proti desni prideva v smer za vzpon na Kočo Savio in Passo dei Toci (kar bi bilo sicer pametneje, vendar to ugotovimo dan kasneje), prečiva levo, pojavlja se cokla in vzpon dobi močnejše kardio obrise. Malo pred peto popoldne prideva na Sedlo Rinbianco, 2176 m visoko nad Misurino. Hitro se napraviva in začneva s smuko. Najprej trda prečka v desno, smuči šumijo. Prideva v smučarsko zelo zanimivo dolino Val de le Cianpedele. Če bi bilo tu ene 15 cm svežega, bi bilo prečudovito. Ker življenje ni potica ampak krompir imava seveda trd zabetoniran mestoma od snega nabrisan sneg, skratka peče, trese in šumi. Jebiga, ni zmeraj powder. Vseeno zelo dobro napredujeva in v eni uri prismučava do začetka ceste v dolini Marzon. Sledi še pol ure, že znane jebe izpred dveh dni. Zdi pa se mi, da še malo bolj trese. Kvadricepsi plešejo čačača, midva pa še za dne, brez čelk, pri glavni cesti konec doline Marzon. Mestoma je bilo za si s kanto žile rezat. Zadeve gredo v pozabo, zadovoljstvo nad že drugim turnim smukom z višinsko razliko preko 1200 metrov pa premaga in prevaga. Val de le Cianpedele je smučarsko veliko bolj priporočljiva, kot Val d Onge.

4Passo degli Toci in Rifugio Fonda Savio 2367 m

Tokrat dopoldanska. Zopet trojček na turi in trojček na vsakem. Avto pustimo ovinek pod Lago d Antorno in grizemo v klanec proti prelazu degli Toci. Smučina je pomrznjena, nakloni mestoma spodobni, tako, da nekaj smisla za akrobatiko ne umanjka. Kmalu smo na izravnavi in odpre se lepa dolina proti sedlu. Hitro smo pri koči Fonda Savio in na sedlu. Kavke težijo za hrano in mi zmaknejo datelj, kavka je dobila dovolj energije vsaj do velike noči. Ker nas popoldne čaka sankanje s Koče Auronzo pod Tremi Cimami se napravimo in začnemo smučati. Plazovna nevarnost je minus 3, v beton zabetoniran hrib, ki se občasno menja s škorjo, ki se predre. Tudi kar je na soncu je še vedno trdo. Držimo se levo in odsmučamo nekaj kar spodobno strmih pobočij. Jebiga, ni zmeraj powder, področje Cadini pa poznamo kot lokalci.

Smučali: Egon, Klavdij in Ožbej v času med 24.2. in 28.2. 2019.

Categories

Archives

You May Also Like…

Großglockner čez greben Stüdlgrad

Großglockner čez greben Stüdlgrad

Tino že nekaj časa prepričujem, da je vzpon na Großglockner čez greben Stüdlgrat lepa izkušnja ter odlična priprava na...

2 friends, 3 – 4k peaks, 5 days

2 friends, 3 – 4k peaks, 5 days

Iskajoč copate, ki sva jih predlani julija pustila nekje pri srednji postaji Plan de l'Augile (2310 mnv), ko sva se...

Bivakiranje in Mali draški vrh

Bivakiranje in Mali draški vrh

V sklopu alpinistične šole, je v soboto 25.2.2023 prišel dan za turo z bivakiranjem. Glede na bolj slabo vremensko...

0 Comments

Submit a Comment