V petek, 22. februarja, sva se z Blažem Karnerjem (AO Matica) odpravila na planino Korošica. Ob hoji proti koči naju, ob pritožbah nad nekvalitetnim snegom itd., izza ledža pošiša starejša gospa s svojim starejšim psom. Rekla je samo, če se ji lahko umakneva.. Ob ponovnem snidenju pri koči, ko se je že vračala dol, pa samo: srečno! Moram reči, napravila je vtis. Midva pa se odklocljava do pod Velikega Vrha na še slovenski strani in brez predhodne najave napadeva eno izmed linij, ki je kazala, da bo lepa. Kasneje se izkaže, da sva rila po Mošeniški smeri, ki neke tehnične zahtevnosti res ni ponujala, je bila pa tura zato toliko bolj podkovana z močnim vetrom in ne-najlepšim sestopom do Hajnževega sedla, ki je zahteval več kot celoten vzpon skupaj. Pri avtu sva bila že nekaj čez dve popoldne. 
Matic
Smer: Mošeniška smer, III/3, 60°-70°, 350m, 2h