Na internetu sem zasledil, da so v Bohinju dobre ledne razmere, zato sva se skupaj z Andrejem odpravila pogledat kaj je na stvari. Ob 5:30 se dobiva v Sežani, pretovoriva stvari v moj avto in štartava proti Bohinju. Najprej se nameniva v Slap »Vis-a-vis« ,ki se nahaja v t.i. Soteski . Parkirava avto, opremiva nahrbtnike, še zadnjič pogledava lokacijo slapu in kreneva. Hodiva kakšnih 20min in zazdelo se nama je, da tega slapu glede na skico, ki je v vodniku ni od nikjer, nakar slišiva neke glasove pod slapom, katerim nato slediva. Še dobro, da je bila ena naveza pred nama, drugače bi slap iskala sigurno še kakšno minuto več ( beri: več sreče kot pameti J ). Slap je bil nekoliko nagrižen od novo zapadlega snega, ampak še vedno varen za plezanje. V prvem raztežaju nam je postregel z lepim raztežajem in lepo plezarijo, nakar se v drugem raztežaju položi in ne nudi več nekih pravih ledno-plezalskih užitkov. Po malo manj kot eni uri plezanja izstopiva iz slapu in po strmem gozdu sestopiva nazaj do nahrbtnikov. Ker sva z tem slapom hitro opravila in sva imela pred sabo še velik del dneva, se nama porodi misel, da bi lahko krenila še proti Vojam ( cilj: slap »Lušev graben«) in tako popolnoma izkoristila dan. Spet sedeva v avto, v Bohinju kreneva proti Vojam, kjer se dovozna pot strmo dvigne in je zaradi poledenelosti skoraj neprevozna, ampak nekako se nama tudi brez verig ( dober šofer 😛 ) in malo Andrejeve (po)moči uspe prebiti do koče, kjer parkirava. Spet nahrbtnike na rame in kakšnih 30min dostopa. Pod slapom ugotoviva da naju v prvem raztežaju čaka delikatno plezanje, ker je led tanek in prav tako nagrižen od snežnih padavin. Andrej zarine v lep prvi cug in sproti ugotavlja, da je varovanje praktično nemogoče postaviti, ampak mu vseeno uspe zavrtati ene par »trinajstk« ( te »trinajstke« in moji »Nomici« so bili zvečer deležni še dodatne nege…brušenja J ). Po prvem lepem cugu prečkava še dve, bolj kot ne snežišči, nakar nama slap ponudi še 2 lepa strmejša skoka in po treh urah plezanja že stojiva na vrhu. Spet sestopiva, skompletirava opremo in se odpraviva proti avtu. Za nazaj naju zopet čaka še malo adrenalinske vožnje po poledeneli gozdni poti, a ko prispeva nazaj na glavno cesto v Vojah, si oddahneva, da je vse šlo mimo brez zapletov in kakšnih traktorsko-vlečnih uslug domačinov, ter si rečeva, da je bilo vredno biti na trnih in si prišparati dodatne 1,5 ure dostopa. Zavijeva proti avtocesti za Ljubljano in se odpraviva spet na jutranjo izhodiščno točko. V Sežani je Andrej pobral svoje stvari, sledil je še prijateljski stisk roke in že sva letela vsak na svoj konec.

Plezala sva dne 14.01.2017 skupaj z Andrejem Novak ( Obalni AK ), ledna slapova »Vis-a-vis« 3+, 120m; WI 85°, 45°-80°, 1h in »Lušev graben« 4, 200m; WI 90°, 60°-80°, 3h.

Martin Volk