|

Šutings

 

Vipavska Bela. Četrtek, 23. julij. Od predvidenih dveh navez, ene plezalske in ene fotografove, smo se na predvidenem prizorišču dogajanja znašli le Simon, Barbi in jaz. V praksi je to pomenilo, da sem s fotoaparatom visel na štriku in lahko kvečjemu rahlo nihal sem ali tja. Ne zelo fleksibilno. A nekaj posnetkov je vseeno nastalo.

 

 

Potem v razmišljanju o morebitni naslednji, bolje načrtovani akciji, nepredvideno dobim še možnost testiranja radijsko upravljanih flešev in to je zdaj preprosto to. Gas!

Edini dan, ko bi mi glede na ostale obveznosti, vreme in podobne omejitve, lahko zneslo, je torek. 28. julij. Tokrat uspem dovolj hitro zbrati dovolj številno ekipo, minimum je šesterica, logistika za predvideno dogajanje je namreč kar zahtevna. Zavesa, ki se zaradi istoimenskega detajla in konfiguracije terena levo in desno od nje, zdi najbolj primerna, je hkrati tudi ena od najbolj obljudenih smeri v Beli. Poleg tega potrebujemo za nekaj istih ur na eni strani Zavese vsaj še vsaj Urka ali Matička, na njeni drugi strani pa Ribico in Raka.

Z Barbi torej popoldan po šihtu čim prej v Belo, mimogrede pobereva v Ajdovščini Ožbejev štrik in tik pred skupino Nemcev, ki se z vodničkom v rokah orientirajo po sektorju, zavzameva Zaveso in Ribico. Matic in Petra prispevata naslednji štrik, Boštjan pošlje še Vida z dvema štrikoma, sam se nam pridruži po fizioterapiji, Tadej pa seveda tudi ne zataji in okupacija je v slogu blitzkriega uspešno zaključena. Pozneje se sicer ugotovi, da nam je štrik v Raku v napoto na fotkah in ga izpnemo, a jasno je, da je teritorij naš.

Zdi se enostavno in morda je tudi iz nastalih slik videti tako, a fotograf se mora za tako zadevo z opremo spraviti v primerno pozicijo, kjer lahko dela in kjer je hkrati tudi dovolj gibljiv. Plezalec – maneken – naj bi svoje delo seveda suvereno opravil, in to po večkrat. Ter tu pa tam počakal, da se preverijo vmesni rezultati, da se lučkar na tretjem štriku drugače namesti, da si obriše nos, da se napolnijo fleši ipd. In potem se poziciji fotografa in lučkarja zamenjata, varovalci si malo odpočijejo ali splezajo katero od sosednjih smeri, v vlogi manekena pa se vsake toliko časa poskusi naslednji plezalec.

Nekaj rezultatov iz različnih faz dogajanja je priloženih, nekaj jih je (med ostalimi) še na www.marijanmocivnik.com (rubrika Climbing). A več kot tokratne fotke so vredne pridobljene izkušnje. Za kar gredo zasluge celotni ekipi.

 

 

 

Similar Posts

  • Pannetone

    Majsko monsunsko deževje kateremu ni bilo videti konca je poskrbelo za dobro motivacijo za plezarijo -»samo da se pleza pa ni važno kje in kaj in kdaj«. Zaradi še slabih snežno-letnih razmer in manjšega odziva članstva za predlagano skupno turo smo le-to prilagodili posameznim ambicijam. Tako sva samo z Markom Butinarjem v petek odšla do…

  • Hribi tako in drugače

    Zaradi pomanjkanja časa je letos z moje strani malo manj vzponov kot prejšnja leta, pa tudi sprotno objavljanje poročil mi ni uspevalo. Vseeno smo se nekaj preganjali po hribih. Sezono sva z Veroniko začela sredi junija, ko sva preživljala vikend na Gorenjskem. Ogrevala sva se v Pocarski smeri na Vršiču, naslednji dan pa nama je…

  • Zimska tehnika AŠ

    V nedeljo, 4. marca smo se ob 8. dobili dobili na Predmeji. Trije inštruktorji in 8 tečajnikov. Ker je bila cesta proti Lokvam zaprta (zasnežena), smo parkirali kar ob križišču, znosili vso opremo kakih 100 metrov navzgor v gozd in se porazdelil v tri skupine. Pogoji so bili odlični. Po dolgotrajnem mrazu sneženju, zametih, burji…

  • Fotografska delavnica

    Sobota, fotografska delavnica, neobvezna, osem udeležencev, toliko jih dogajanje predvidoma lahko prebavi, izkaže se, da res. Barbi zagotovi sveže krofe, Renata tudi. Danijel poskrbi še za domače pecivo in očitno ne bomo zelo lačni. Primož mi skrbi za podporo. Najprej mučni del. Teorija. Kako nastane fotografija. Kaj k temu prispeva fotoaparat in kaj fotograf. In…

  • |

    Viševnik

    Danijel ob petih požene avto proti Pokljuki. Ker pa nam je preklapljanje na poletni čas odžrlo eno uro, v bistvu štartamo ob štirih. In začnemo z Rudnega polja pešačiti okoli sedmih, torej približno ob šestih. Namesto k velikonočni maši, na Viševnik. Menda končno. Ker so ga letos že nekaj krat nadomestili drugi cilji. Kmalu se…