V sklopu alpinistične šole je predvideno tudi ledno plezanje, zaradi slabih razmer prejšnjih let le-to ni bilo izvedeno, zato smo se novim tečajnikom pridruži tudi nekateri tečajniki prejšnjih let. Cilj slapovi pod Predelom

Nedelja 22.01.2017 iz toplega udobja postelje me vrže alarm ob  5.15. Glede na to, da se letos res še nisem privadil na mraz je moja prva misel oz. vprašanje ki si ga postavim – ali res potrebujem cel dan zmrzovanja? Glede na vremensko napoved in željo po dobro izkoriščeni nedelji so misli že v naslednjem trenutku takoj pozitivno naravnane. Na hitro spakiram nahrbtnik, pripravim beljakovinski zajtrk (beri ocvrta jajca) Barbi me pobere me točno kot ura ob 5.45. Ko se pripeljemo na zbirno mesto  v Ajdovščini ni še nikjer nikogar. Ura že odbije 6.00 in nekaj  minut ko začnejo počasi kapljajti ostali udeleženci. Hitro pade šala na račun novega načelnika, saj bo kot se za pravega akademika spodobi  kot kaže dopuščal akademskih 15 ;). Z malo usklajevanja se razporedimo po avtih, ter na parkirišču v Solkanu poberemo še ostale. Zaradi velike kofeinske zasvojenosti je seveda nujno potreben še turistični  postanek v Desklah – Pri Špiku. Natakar  nas je samo čudno pogledal, verjetno tako zgodaj zjutraj še nikoli ni skuhal toliko kav.

Parkirli smo pri odcepu za Mangart, kjer so nas že čakali še člani, ki so se že prejšnji dan privajali na vodo v zamrznjenem agregatnem stanju. Slapovi so bili narejeni, v centralnem pa se je dobro slišala žuboreča voda pod ledom. Inštruktorji so tečajnike so najprej seznanili s pravilno pripravo sidrišč, izdelavo varovanj, izdelavo abalakov,  vrvnih manevrih za odvijanje lednega vijaka…Boštjan je je najprej preplezal levi slap in napeljal vrvi. Nato smo vsi najprej poizkusil dobiti občutek za uporabo cepinov in derez in preplezati  levi slap pod trdnjavo. Medtem sta Egon in Jernej preplezala še centralni slap in tudi tam napela vrvi. Boštjan pa je za zaključek sam preplezal še desni slap. Sledil je obvezni postanek s hidriranjem v piceriji v Logu pod Mangartom in povratek v domačo dolino.

Danijel Lozar