Bližali so se dnevi dopusta. Ob misli, da jih bom ponovno preživljala doma, sem se počutila precej nelagodno. Šla bi v tujino. Plezat. To vem. S kom? Kam? Ne vem. Ker soplezalca nisem našla, se je porodila ideja o solo tripu. You are never solo on a solo trip. Eno bližjih balvanišč, user friendly je Val Masino v Lombardiji. Napoved dobra, meja odprta, vprašanja so našla odgovor. Najprej sem se 28.5. zjutraj obrisala pod nosom, čez slabo uro pa se mi je pred očmi odpirala zelena italijanska pokrajina. Po petih urah in pol vožnje sem prispela na cilj, postavila šotor in odšla v Bagni di Masino. Balvanišče se nahaja v iglastem gozdu. Vonj po smrekah in smola na plezalkah sta neizbežna. Skala je precej poraščena z mahom, kljub temu je to najlepše balvanišče v predelu Masina. Tukaj sem plezala tri dni. Odplezala sem svoj prvi manjši “highball“ bolder, visok med 5 in 6 metri, z oceno 6a+. Linija na bloku je zelo izrazita. Skoraj v celoti jo po desni strani spremljajo stranci, po katerih križaš roke. Stranci proti vrhu preidejo v vedno manjše krimpe, kjer je tudi detajl. Nato pa se stegneš na vrh, na rob. Na vrhu ne pozabiš dihati. Nočeš pasti, moraš splezati. Bolder mi je uspelo splezati v drugo (en drugi dan). Istega dne sem se približala tudi najtežjemu bolderju z oceno 6c+. Detajl je bil sit start, zmanjkal pa mi je en gib pri topoutu. Pristnost Maisna se je začutila ob prvem porko diju, che cazzo in di merda. Naslednja postojanka je bil Val di Mello. Bolderji so na odprtem, 2 minuti hoje od kampa. V primeru dežja se bolderji hitro sušijo. Prostor je primernejši za družine. Veliko je sloperjev. Začelo se je deževno obdobje. Domov ne bi še šla. Iz Magica sporočajo, da tudi tam dežuje. Sestavljamo plan za Arco, vendar je napoved tudi tam slaba. Odločim se za Švico. Vinjeta, Cresciano via GPS. Takoj čez mejo je zmanjkalo podatkov na telefonu, baterija že skoraj prazna. Ne preveč lep prihod. Po spominu zemljevida se zapeljem do balvanišča. V upanju, da ne hodim pol ure v hrib zaman, naletim na skupino. Skala je bila tukaj boljša, nič več grobih granitnih oprimkov, ki trgajo blazinice. Balzam za prste. Balvani so v gozdu, razpotegnjeni v več sektorjev. Iz dneva v dan so postajale pavze daljše. Proti koncu sem plezala le še linije, ki so mi bile na prvi pogled všeč, brez vodnička. Polovico bolderjev sem splezala v drugo. First try was the best try. Preplezala sem 21 linij, prevladovale so linije z oceno 6a. Zadnji dan sem se sprehodila po Brionih in po tihem izdelovala načrt za naslednji trip.

Val Masino je bil ok, minus je groba skala, ki hitro potrga blazinice, poškodb pa si ravno ne želiš. Priporočam v kombinaciji s trekingom. Pokrajina je izredno lepa. Creasciano oz. Ticino je za plezanje veliko prizanesljivejši. Narava idilična.

Napisala Tereza Jejčič