Ko ob pivi v Bovcu razpravljamo, kakšni so občutki po turi (seveda s poudarkom, da je bilo za pripravnici prvič), ugotovimo, da je bila smer lepa, nezahtevna in čisto nič krušljiva – navdušeni nad trdno skalo, mogoče bi dodali še par raztežajev, mogoče bi lahko bila še nekoliko zahtevnejša – ja, in že so tu plani za naslednjič!

Že po prvem zanohtanem raztežaju smo začeli uživati in vsi pomisleki, ki so se še pojavljali na pristopu (me bo odpihnilo iz stene?), se se razblinili. Simon pleza tako zanesljivo in mirno, da se kar nalezeš samozavesti… Vmes naredimo nekaj fotk, plezamo, opazujemo, kako se počasi prebujajo v bivaku, plezamo, tudi gamsi gredo na sprehod, plezamo, skoraj zmanjka štrika, plezamo dalje, štrik se totalno zavozla, a tudi osmico na sredini razvežemo in splezamo do vrha.  Simon poskrbi še za drugo lepo pozornost (prva je bila kavica ob 4 zjutraj) in naju spusti, da greva do vrha prvi… Občutki so fenomenalni: ponos, zadovoljstvo, veselje! Še dva abzajla po toplejši južni strani, malo sankanja čez snežišče in to je to.

Plezali: v vodstvu izkušeni Simon Ušaj in pripravnici Maja Medvešček in Ana Plesničar Nemec

Visoka Bela špica, 2257m, smer Severni raz IV+/III-IV, 280m, čas: cca. 3,5h

Datum: 16. junij 2018