V soboto, 21.10. smo tečajniki imeli drugo “terensko vajo” in sicer smo se na temo “postavljanje vmesnih varovanj” učili zabijati kline in postavljati varovanja. Ob 8:30 smo se dobili na avtobusni postaji v Ajdovščini, se porazdelili po avtih in se odpeljali  proti Lokavcu in Predmeji, kjer smo nekje pred tuneli zavili ostro levo na makadamsko pot in čez nekaj minut parkirali. Od tu smo se v 15 minutah po lovski stezi/brezpotju povzpeli do prvih čavenskih skal, malo pred vstopom v alpinistično smer z neprijetnih imenom: Krvava smer. Tu smo se porazdelili po skupinah, si sposodili vso potrebno opremo: metulje, kline, zatiče in pričeli z iskanjem primernih mest za zabijanje klinov in nameščanje drugih varoval. Kar se je izkazalo za vse prej kot mačji kašelj. Če klina ob prvem udarcu ni odneslo nekam v dolino, tako da si ga stežka našel, potem se je mogoče zdrobila kar skala  ali pa sploh ni bilo nikjer kake primerne razpoke. Ampak vaja dela mojstra (vajenca v tem primeru) in počasi so nam stvari nekako stekle. Posebej ko smo dobili nasvet, da ob  besnem udrihanju po klinu, ki se noče nikamor premakniti, mislimo  na tisto osebo ali stvar, ki jo od vsega na svetu najbolj sovražimo. Učinkovito!

Po končanem delu, ko smo pregledali in preizkusili vse skale in razpoke, ki smo jih dosegli, smo se vrnili v dolino, nekaj pa se nas je odpravilo navzgor čez melišče do Srednječavenske poti in nato  do koče Antona Bavčerja na Čavnu. Privoščili smo si osvežitev in se hitro spustili do izhodišča, nekje ob 15:00 smo bili že v Ajdovščini.

Upajmo, da bomo imeli še veliko takih učnih dni. (spisala Karmen Pahor)