VENI, VIDI, VICI, vmes pa plezanje po senci in po soncu, žur s čevapi in pivom ter seveda odlična družba. Če odštejem, da so nekateri ponoči pripravljali drva za zimo. Pakla ne razočara. Vsaj še do sedaj me ni.

(Jure Ličen)

Sreda 24.6.2015 v pričakovanju Pakle se jaz Tadej Daniel in Andraž zberemo v Ajdovščini. Po 2 pivih se okrog polnoči odpravimo proti Pakli. Tadej zaspi skoraj takoj. Od Kozine naprej se spominja le nekaj hitrih zaviranj zaradi srn in menjave voznika v Senju. Do Senja je vozil Andraž, potem sem ga zamenjal jaz. Zadnjih 40 kilometrov vožnje je bilo najtežjih v moji vozniški zgodovini. Zaradi pomanjkanja spanca, pričakovanja plezanja in ker so vsi moji sopotniki zaspali pa še ovinkaste ceste in povrh vsega tega da avto ni bil moj je bila vožnja precej naporna. Zaradi neučakanosti sem si čas krajšal z odštevanjem kilometrov. Ko smo prispeli smo bili v kanjonu ob svitu. Takoj smo se razdelili v 2 navezi in se odpravili plezat. Danijel in Andraž sta šla plezat Nosoroga. Jaz in Tadej pa Barba Antin. Ko sva z nekaj zamude dobila vstop v smer, je bil prvi raztežaj kamin. Ker sem prvič plezal kamin sem kot drugi malo padel in se podrsal po prstih. Začel sem preklinjati in se pomiril šele proti vrhu kjer je bila plezarija res odlična. Odlična skala v senci. Po postavitvi kampa je bilo treba najprej nazdraviti, šele nato smo začeli počasi razmišljati o hrani. Zvečer smo se prijetnem druženju ob hrani z žara malo premešali naveze. Jaz sem šel s Simonom plezat v Aniča kuk.  Simon me je zbudil ob 5 in sva štartala. Ker sem pozabil denarnico sva se morala vrniti, povrh vsega pa mi je nato še padla iz žepa malo pred parkiriščem med točenjem vode. Po nekaj minutah hoda sva prišla pod vstop smeri. Namen sva imela povezati 2 smeri (Saleško in Brid za veliki čekič). Plezanje je bilo odlično le prečke v smeri mi niso šle preveč. Sestop je bil malo manj prijeten. Tretji dan smo se navezali jaz Danijel in Andraž. Odločili smo se da gremo v lažjo smer, kjer bomo postavljali vmesna varovanja. Že na dostopu smo se 3 krat izgubili in skoraj obupali, nato pa še v smeri nekajkrat zašli. Na vrhu smo bili veseli da nismo obupali. Zvečer je sledil v našem kampu malo večji piknik, zato so bili tudi naši plani bolj nizkoleteči. Piknik je odlično uspel, le nekaj dežnih kapelj je malo pokvarilo vzdušje. Naslednji dan zjutraj sem se zbudil z bolečim grlom in polnim nosom. Le s težavo sem se spravil plezati in bil na koncu krajše smeri na soncu toliko izmučen da sem se na sestopu spotaknil prav ob vsak kamen, ki je štrlel iz tal. Po prihodu v kamp smo počasi spravili šotore in se odpravili h Dinku na kosilo. Čakala nas je le še pot domov. Na srečo mi ni bilo treba voziti. Moj prvi izlet v Paklo je bil odličen, dobra družba, vzdušje, vreme in nekaj malega plezanja. Ob priliki se bom z veseljem vrnil in upam da bom naslednjič splezal malo več.

(Jure Uršič)

Pa še seznam vzponov za se pohvalit: