Letošnja sezona v skali se je začela tik po prebolelem covidu v Vežici. V smeri sem kljub prijetnim temperaturam imel nad členki prste popolnoma bele in mrtve in sem se resno namučil, da sem jih nekako ogrel in spravil v pogon. Tudi stabilnosti in koordinacije ni bilo, tako da ne morem reči, da sem izjemno užival – hvala Covid!
Nadaljevalo se je bolje, plezalo se je kadar sem uspel. Nekaj v Križevniku, NŠG, Debela peč, večkrat v Velikem Draškem vrhu. Potem so sledili Dolomiti z odsekom v Misurini, potem pa še preko KA v okolici Civette in v Marmoladi. Vmes je sledil teden dni UTMB v Chamonixu, ki mi je pobral kakšen vzpon v naših hribih, sva pa zato z Boštjanom splezala prekrasno smer pod Breventom. Dostop z žicnico, sestop tudi. Plezanje 1A.
Septembrske temperature so glede na lani izjemne, in zato tudi kakšen vzpon v Severni steni Triglava ni ušel.
Letos pa bo treba prekiniti že dalj časa trajajočo zadevo neobiskovanja Paklenice, česar se tudi že precej veselim. Upam, da gre Vid zraven.

Matic