Z Boštjanom v petek vstopava v Puntarsko v Vršacu. Spodnji del smeri ni ravno najlepši, so pa zato zgornji cugi toliko lepši. Nekje na polovici smeri, ko sprožim dol večji kamen, se Boštjan oglasi: ooo fakk. Glas je bil miren, se pravi mu ni padlo na glavo. Kaj je? Štrik je presekalo. Bil je kot, da bi ga dal na giljotino. Spraviva in nadaljujeva samo z eno polovičko.
V Zadnjici naju pričaka Simon s pivami in pico. Hvala Simon! Boštjan gre nazaj domov, jaz pa s Simonom na Vršič, kjer prespiva. Drugi dan se nama pridruži še Patrik in zarinemo v Zajedo Travnika. Dostop je precej zabaven in tudi plezanje v Travniku je svojevrstna izkušnja. Skala v spodnjem delu je precej kompaktna in tudi klinov ne manjka. V smeri pustimo 3 dobre kline in 2 obstoječa popravimo. Na koncu se rampa kar malo zavleče in tik pred izstopom ponudi še plezanje čez moker, gnil zagozdnjen balvan.
Za nedeljo sem imel planiran še zadnji plezalni dan, in sicer na Jezerskem, pa je neka prefrigana Belgijka s svojim skate-om polomila mojega soplezalca, ki potem ni prišel. Samo ne vem ali ga je fizično ali psihično 🙂
Sem pa tako nedeljo izkoristil za pripravo rojstnodnevnega piknika, in bilo je ravno tako lepo. Čas se je v hramu ustavil in ljudstvo je pelo in plesalo…
Belgijko pa bom vseeno okaral!
p.s. Svoj pogled na plezanje v Travniku je orisal tudi Simon, kajti s smerjo je imel še neporavnane račune. Kaj je doživljal pa si lahko preberete v njegovem zapisu. Matic
7.8. Vršac, Puntarska, VII-/V-VI, 800m z Boštjanom
8.8. Travnik, Zajeda, VI/V, 700m s Simonom in Patrikom
0 Comments