Včeraj smo odsmučali za to sezono zadnjega. Gotovo nismo zadnji, le naš je bil zadnji, tako smo sklenili! Sprva klavrno jutro s pršenjem dežja in snežink smo taktično opazovali iz hotela ob jezu Kölnbrein. Po umiku dežja iz igre smo zagrizli v hrib in vztrajali v megli in minimalni vidljivosti. Za patagonske razmere bi bilo užitno, pihalo ni, zeblo ni, videlo se pa tudi ni nič. Ok, bo pa za trening. “Gud vajb” ki nas je držal pokonci že cel dan je dopolnilo še sramežljivo, vendar zanesljivo umikanje megle. Kratek sprehod po grebenu do križa na Oberlercherspitze 3106m je počistil z vso meglo. Spust je bil za ta čas 10ka. Z vrha prvih 500 višincev firn, potem nižje vedno bolj mehko in težko, tudi počasneje… Vseeno pa: 21. 5.17 zelo solidna smuka z mnogo uživaškimi zavoji in manj kot pol ure dostopa! Na spustu tudi vriskali : Peter in Janja Oštir iz Logatca in jaz iz tu.