V sklopu alpinistične šole, je v soboto 25.2.2023 prišel dan za turo z bivakiranjem. Glede na bolj slabo vremensko napoved za tisti konec tedna je Egon predlagal dvodnevno turo iz Rudnega polja proti Viševniku. Plan je vključeval tudi vzpon na Mali draški vrh, praktično delo z lavinsko opremo ter tudi najbolj sladek del, kopanje bivaka ter bivakiranje.
Za razliko od običajnih zgodnjih vstajanj, me je kar presenetil e-mail, da se dobimo ob 9-ih na avtobusni postaji v Ajdovščini. Ker sem se dogovoril, da me poberejo na Uncu, sem imel celo sobotno jutro na razpolago, da sem v miru pripravil opremo. Časa je bilo toliko, da sem si namesto standardnih “petrol sendvičev” privoščil obisk trgovine in si nabral dobro mero konzerv, juh, suhega sadja in tortilij.
Ob 9:30 smo odrinil proti Rudnemu polju. V pričakovanju uresničitve vremenske napovedi, ki je napovedovala dež v nižjih legah, smo se hitro zapodili preko vojaškega smučišča proti Viševniku. Spremljalo nas je oblačno vreme, na trenutke tudi megleno, padavin pa do tistega trenutka ni bilo. Egon na smučeh, tečajnika pa z derezami na stopalih smo prispeli na vrh Viševnika. Po količini snega bi lahko sklepali, da smo se na turo podali v spomladanskih mesecih, saj je bilo veliko kopnih območji na samem pobočju Viševnika. Kratka malica in sledil je spust proti Srenjskemu prevalu. Tam smo pustili nahrbtnike in se zapodili proti Malemu draškemu vrhu. Vrh smo dosegli ob 16:13. Egon nama je vseskozi podajal koristne nasvete glede pravilne uporabe cepinov in derez. Vreme je bilo rahlo vetrovno, mraz pa tudi ni bil hud.
Po spustu iz Malega draškega vrha smo pot nadaljevali v smeri Kačjega roba, vmes pa iskali primeren prostor za izkop bivakov, za kar smo porabili ogromno časa. S sondiranjem smo ugotovili, da je debelina snežne odeje zgolj 120 cm. Odločitev je padla in zaradi nezmožnosti izdelave večjega bivaka smo se odločili, da vsak izkoplje svoj bivak. Tu se je pokazala razlika znanja med “izkušenimi mački” ter “jazbeci”. Egon si je izkopal šolski tip bivaka, v nadstropjih; bivaka, narejena izpod tečajniških lopat, pa sta spominjala bolj na kakšen neoptimističen rov kraške jame. Sledil je kulinarični del in pred vsako luknjo si lahko slišal plinski gorilnik in vonjal dobrote tipa “pogrej in pojej” ter “zakladi morja”. Že med samim kopanjem pa so se napovedi o možnih padavinah začele uresničevati. Da smo odložili spanec na kar se da poznejšo uro, smo ta čas izkoristil za praktično delo z lavinskim trojčkom.
Sledila je dolga noč; spanje oziroma bolj bdenje z 15 minutnimi dremeži je trajalo do 6 ure. Takrat se je Rok naveličal obračati v spalki in sklenil, da prileze iz luknje. Zunaj ga je pričakal meter novega snega. Da je lociral moj ter Egonov bivak je uporabil kar žolno; po njegovi budnici smo se, kar se da hitro, v vetru in snežnem metežu, odpravili proti Rudnem polju. Premrznjeni in neprespani smo se na poti domov ustavili še na Bledu, da smo si ob kremšnitah popravili razpoloženje.

Povzetek vaje bi lahko opisal kot odlična izkušnja za nadaljnje udejstvovanje v alpinizmu. Bolj kot na pridobljene veščine izkopa snežne luknje mi je ta vaja prikazala pomen pravilnega planiranja ture, spremljanja vremenskih razmer in priprave ustrezne opreme; skratka, kaj vse je potrebno pripraviti in doreči pred samo izvedbo ture, da do bivakiranja ne pride. Če se pa le-to zgodi, pa vem, da je potrebno vzeti dodaten par rokavic, svečo ter izkopati večjo luknjo.

Jaka Peteh

———————————–

Par vtisov:
V soboto 25.2.2023 sva z Jako v sklopu alpinistične šole šla z mentorjem Egonom Pavlico na lažji vzpon na Viševnik in Mali Draški vrh in bivakiranje pod le tem. Kljub napovedanemu sneženju v noči na nedeljo smo se pogumno odpravili na pot. Pot iz Rudnega polja do Viševnika je bila dobro uhojena in smo jo premagali brez problemov. Z vrha Viševnika smo pot po grebenu nadaljevali proti Malemu Draškemu vrhu. Ta pot je bila bolj izpostavljena in neuhojena, kar je predstavljalo večji užitek. Zadnji del poti do vrha je vodil po mali grapci in z veseljem smo malo popikali z cepini. Na vrhu nas je pričakalo celo nekaj žarkov sonca.
Bivake smo si izkopali v dolini pod Malim Draškim vrhom. Napoved o nočnem sneženju se je uresničila in vhode v bivake nam je čez noč zasulo skoraj meter snega. Ko smo se odkopali, smo odgazili v dolino in naprej na zasluženo kremšnito na Bled.

Rok Šček

———————————–

Da ne bo kdo slabo razumel, zgoraj so podani vtisi tečajnikov. Sicer so bile razmere relativno varne, stari sneg je bil dobro sprijet s podlago ali ga ni bilo. Zapadlo je približno 30 cm, nižje 10 cm novega snega, veter je delal klože in zamete, vendar zaradi majhne količine se stopnja nevarnosti ni kritično povečala.

Pristop na Viševnik in Mali draški vrh
Rudno polje – Viševnik – Srenjski preval – Mali Draški vrh – Bivak- Kačji rob – Rudno polje
25.-26.2.2023
Jaka Peteh, Rok Šček, Egon Pavlica