V nedeljo 01.03.2015 je v okviru zimskega vzpona alpinistične šole in pa pohoda planinskega društva potekalo vzpenjanje in spuščanje z Debele peči. Debela peč (v prevodu debela rit) je eden najlažjih slovenskih dvatisočakov, kot nalašč za uvajanje v zimske radosti na malce večji višini. Zbralo se nas je devet, štirje dilarji (turni smučarji) in pet krplarjev. Na parkirišču smo začeli s hojo skupaj s skupino italijanov iz Udin. Druženje je sledilo preko celotne ture. Na Blejski koči smo bili v eni uri, pri čemer je žled omogočil nekaj oviratlona. Nad kočo smo vseskozi rezali turno gaz, peš gaz je bila sicer dobro uhojena. Italijani niso nasedli stari turnosmučarski finti in niso prevzeli vlečenja špure, počivali so z nami. Po uri in pol od koče smo stali na vrhu te širokogrudne gorenjske guze. Naključni obiskovalki je tik pod vrhom zdrsnilo, poškodovala si je kolk. Del naše ekipe je z gospo počakal na prihod helikopterja in od blizu spremljal reševanje. Izkazala sta se predvsem Egon in bodoči dohtar Jure. Z Maticem sva odsmučala po trdi kloži v konto pod vrhom in se s psi dvignila nazaj na Okroglež. Nižje je sledila skorja in temu primerno smučanje, ki nima presežnega umetniškega vtisa. Nekaj lepših zavojev smo dočakali šele nad kočo, ki je ponudila hidracijo in dober ričet. Pod kočo pa nekaj rodea in uživaškega snega, prekmalu smo bili pri avtomobilih. Lepo izkoriščen dan v hribih z nekaj pomoči sočloveku v stiski. Hvala Deanu za pomoč pri vodenju in organizaciji ture. Lepe slike so delo Danijela Lozarja, helikopterske pa Egona Pavlice.

Ožbej Marc