V nedeljo, 19.11, sva z Lukom Fabčič (FreeApproved) splezala na Brano po, kar naj bi bila, zimska smer na ta vrh. Nameravala sva iti po markirani poti, ki pa sva jo zgrešila in se povzpela nekako po sredini severne stene. Naklon je bil celoten vzpon okrog 45 stopinj, le petnajst metrski skalni skok je bil okrog 70, ki je bil tudi najzahtevnejši, saj je bilo snega bolj malo in sva se morala čez potoolati.

Sneg je skozi celoten vzpon močno variiral, od trdnega pa vse do pršiča, ki nama je velikokrat otežil delo, sploh ker sva bila gor prva v tej sezoni in špure ni bilo nobene. Na trenutke sva lazila do pasu in se polžje pomikala dalje.

Vzpenjala sva se levo od velikega skalnega bloka in nad njim zavila desno v čudovit prehod, ki naju je popeljal do samega vrha. Sestopila sva po markirani poti, ki sva jo prvotno zgrešila, oziroma je zaradi snega nisva mogla najti. Gor sva šla po instinktu.

Iz koče na Kamniškem sedlu so naju spremljali skozi celoten vzpon in baje celo poklicali prijatelja grsjevca, da naj se pripravi, češ da bo pizdarija. Pri koči sva bila že okrog 6 zjutraj in jim povedala, da greva gor. Niso si pa mislili da bova šla kjer sva šla. Kakor koli, konec dober, vse dobro. Le malce žalostno je bilo, da naju je iz koče (…cenzura…) namesto mladih češpljic. A pustimo to. Po dolgem cajti neki splezano!

Plezala Luka Fabčič in Matic Štrancar, dolžina okrog 300m, 4h. Plezala sva solo.

Brana Severna stena

300m

zimski vzpon – naklon 45-70

Luka Fabčič, Matic Štrancar, oba solo

4h