Končno smo lahko po slabi lanski ledni sezoni, spet okusili prijetne občutke, ko okla cepina zagrabi v led in noge premagujejo višino na prednjih zobih derez , tisto ščemenje v mečih in rokah, drgetanje na štantih ter toplo bolečino, ko kri zopet doseže konice prstov na rokah.  Za nekatere norost,  za druge sadomazohizem, za sladokusce pornografija.  Na srečo smo sladokusci 🙂

Sezono smo otvorili v Idrijski Beli, kjer so se slapovi naredili po dolgih letih. Za vplezavanje sva si s kolegom Petrom iz Idrije izbrala Pripravniški slap (WI3+, 250 m).  zaradi natrpanih urnikov, sva šla plezat en dan med tednom, po šihtu. Zaradi dobrih razmer sva plezala nenavezana in tako izplezala še pred temo. Neroden sestop je potekal v temi, sestopila sva ob in po slapu.  Naslednji dan sva ugotovila, da sva ujela še zadnji vlak, saj je obilno deževje v petek odneslo večino ledu.

V nedeljo me je s sabo povabila stara garda naših lednih plezalcev.  Z brati Slejko smo se v led podali še jaz, Primož(prvič) in po skoraj 20 letih še Rado. Cilje smo iskali v Trenti in dobro zadeli. Slap Julijana (WI4, 160 m) je bil odlično narejen, tako da smo ga napadli v dveh navezah.  Naveza Cerkljanov pred nami, je bila že v zadnjem raztežaju, tako da smo lahko plezali v miru, brez nevarnosti letečih projektilov. Slap nas je navdušil z samo kuliso, ter lepo, konstantno plezarijo.  Marjan, Mito in jaz smo nato na hitro skočili še v slap Kukla (3+, 120 m) in ga preplezali v slabe pol ure.

Uspešno nedeljo smo zaključili kot se spodobi s pivo in pico v Bovcu.

Tadej Slokar

12.1.2017

Idrijska Bela, Pripravniški slap WI3+, 250 m

Plezala: Tadej Slokar in Peter Tončič

15.1.2017

Trenta, Slap Julijana  WI4, 160 m

Plezali: Marjan Slejko in Rado Mohorčič (prva naveza)

Tadej Slokar, Mitja Slejko in Primož Kompara  (druga naveza)

15.1.2017

Trenta, Slap Kukla   3+, 120 m

Plezali: Marjan Slejko, Mitja Slejko in Tadej Slokar