Turnosmučarska odpravica v Dolomite, Misurina 2024

Prvotni cilji so bili povezani z našo severno sosedo, odnesle so jih težave z iskanjem proste koče. Datum je veljal zato smo se odpravili na Misurino v Dolomite nad Auronzo in Cortino, pod same Tre cime di Lavaredo. Visoko izhodišče s številnimi možnostmi, kjer lahko glede na snežne, vremenske, pa tudi kondicijske sposobnosti vedno najdeš primeren  turni smuk. 

Dan 1: Forcella de Popena 2213 m

Ponoči je zapadlo 25 cm snega, ceste so splužene, vtis zasnežene pokrajine pa impresiven. Kmalu po 11 h smo v ovinku konec doline Popena. Za ogrevanje skidamo parkirišče za dva avtomobila. Prvi del turnega smuka sledi levem bregu potoka Popena in se vzpenja skozi smreke do izravnave višje po dolini. Tam se odprejo prekrasni pogledi na Cristallo na desni, konec doline pa kraljuje Corno di Angolo. Močan turni smučar iz Avstrije je potegnil odlično špuro. V mrzlem zmerno oblačnem vremenu dosežemo izjemno razgledno sedlo Forcella de Popena, kjer so ruševine nekdanje koče, malce višje pa lepo naravno okno, ki spominja na tistega v Čvrsnici v BIH. Hitro se napravimo in pričnemo s ta sladkim. Pred nami so bili samo trije turni smučarji, zatorej je deviškost pobočij zagotovljena. Zaradi difuzije in velike količine snega je smuka zahtevna. Gornjo polovico doline hitro presmučamo, sledi tehnično zahtevnejši del med smrekami in nad potokom. Z Egonom in Petrom nas navidez ugodnejša konfiguracija vleče preveč v strugo potoka. Odločitev nas nagradi s 30 višinci mukotrpnega gaženja ven iz potoka. Še malo rodea po gozdu in spet smo pri avtomobilih. 

Dan 2: Forcella della Neve 2.471 m

Noč prinese dodatnih 10 cm snega, plazovna nevarnost se poveča in zmanjša nabor varnih ciljev. Od Alberga Miralago na Misurini se odpravimo na smučeh, kar predstavlja vrhunsko prednost. Ožbej skozi gozd povlečem priključno špuro na že zgaženo magistralno špuro, ki se najprej blago potem pa strmeje vzpenja do vrha nekdanjega smučišča. Kmalu smo v začetku dolge in prelepe doline, ki pelje na sedlo Forcella della Neve v samo osrčje Cadinov di Misurina. Z naraščanjem višine narašča mraz in veter. Na samo sedlo je 30 m zahtevnejših, zmoremo na smučeh. Na sedlu je ob minus 12 stopinj in močnem vetru občutek mraza krepko pod minus 20. Stisnemo, se hitro napravimo, nohta. Po nekaj zavojih se mašina ogreje in sledi uživaško kruzanje po pršiču. Pred nami je bilo 10 smučarjev, zato je nabor deviškosti še vedno prešeren. Prehitro smo nazaj na Misurini, kjer v Albergu Genzianella udarimo po golažu, pivu in kakšnem kratkem. Zunaj je mraz. 

Dan 3: Riffugio Auronzo pod Tre cime di Lavaredo, 2333 m

Zbudimo se v mrzlo jutro (minus 16). Ponovno začnemo od nastanitve in se v slabi uri po orentacijsko ne najlažjem terenu prebijemo na pravo izhodišče pri jezeru Antorno. V vzponu se držimo letne poti, ki se v zadnjem delu priključi zasneženi cesti pod Tre cime di Lavaredo.  Dan je lep sončen, mraz popusti, doživljal je preprosto fantastičen. Na cesti je ogromno ljudi, nekateri z motornimi sanmi (v Italiji očitno ni težave ne z Naturo 2000, ne z Unescom, ne z ruševcem ne z divjim petelinom) drugi peš , tretji s smučmi in sanmi. Ker je vikend je koča odprta, pijača v prekrasnem ambientu s fantastičnimi razgledi ne izostane. Sledi smuka, nekateri kar po cesti, s Petrom in Egonom smučamo v območju letne poti, smuka je zaradi količine snega naporna in s Petrom se nižje izvlečeva nazaj v območje ceste. Spet zaključimo v Encijanu (Genzianella), tokrat je na menuju amaro Montenegro. Pozno popoldne del ekipe oddide na guštiranje mondene Cortine d Ampezzo. 

Dan 4: Riffugio Citta di Carpi

Spet zelo mrzlo jutro in sprejeta odločitev, da naredimo še eno lahko turo pred odhodom domov. Avto premaknemo na južni rob jezera na Misurini in se pod sedežnico Col de Varda vzpnemo proti koči Citta di Carpi. Spet veliko ljudi, koča pa v prekrasnem ambinentu pod Cadini s pogledom na Marmarole, Sorapis, Averau. Nuvolau, Marmolado, Tofane, Cristallo… Vreme prekrasno sončno. V polni koči pojemo odlično kosilo, Egon pa se že prej priključi avstrijski ekipi in se na Misurino vrne preko Forcelle della Neve. Urban in Mojca se vrneta po pristopni poti (pista batuta). Peter, Janja in Ožbej pa odsmučamo po naporni varianti skozi gozd, kjer opravimo tudi nekaj krajših vzponov. Vsi zadovoljni prečimo zaledenelo jezero na Misurini in odrajžamo domov. 

Na Misurini smo se v času od 18. do 21.1.2023 v sneg podpisovali Egon, Peter, Janja, Urban, Mojca in Ožbej. 

Imeli smo odlične razmere, zelo dobro vreme in fantastično vzdušje v prekrasnem ambientu. Še pridemo.