Za konec avgusta sem imel kar ambiciozen pohodniški načrt. Vendar bolj kot se je bližala sredina tedna bolj sem vedel, ta tokratni vikend ni za to. »Normalni« delavnik je to preprečil – podrobnosti o tem »normalnem« delavniku na kakšnem drugem mestu. Mi je pa sodelavec v sredo na malici mimo grede omenil dolgoletno željo po Slovenski smeri v Triglavu. V petek popoldne sem bolj kot ne videl samo posteljo vendar… Tako sva se dogovorila za odhod v petek zvečer. Ob pripravah nahrbtnika pride še SMS od Marijana, da gresta z Barbi kondicionirat na Triglav (med vrsticami pa neka želja po Slovenski). Čez tri ure (ob 9 zvečer) že pijemo pivo v Aljaževem domu. Čez štiri ure pa spimo spanje pravičnega. Ob 5:15 smo že pod steno. Kljub občasnem iskanju smeri – očitno se stena z leti spreminja in skriva prehode, smo po 4 urah na vrhu smeri. Točno ob poldne sva z sodelavcem Brankom ponovno v Aljaževem domu. Pijeva pivo, on je zelje s klobaso, gledava Steno, modrujeva, meni se j… za vse kar ni povezano z Ljubeznijo (družina, prijatelji, hribi,…). ŽIVLJENJE JE LEPO.

Marijanu in Barbi je bolj dišalo kosilo na Kredarci in sta sestopila kasneje.

Ob 14:00 že jem domačo špinačo ob 17:00 pa z otroci lovimo ribe v Vogrščku. Samo iti je potrebno in imaš zgodbo.

Pa novim zgodbam naproti.

Simon