V soboto 12. septembra smo napadli bele vode. Čez Viš in greben nad Mrzlimi vodami so se še valili oblaki. Severnik, ki je počasi pojenjal, je hladil ogrete glave med pristopom. Nabralo se nas je kar nekaj, tistih, ki bi peljali naprej pa ni bilo zadosti – je to že kronična bolezen? Ker so bili mnogi prvič v teh krajih, smo se odločili, da gremo kar družinsko na Visoko belo špico. Le Marko in Rok sta odnesla svoje štrike v steno nasproti. Plezali smo SZ raz, ki sem ga enkrat prej že poskusil in se zaplezal že v prvem raztežaju. Tokrat je blo skupaj več glav in skic. Plezanje v taki “družinski” varianti ima tudi dobre lastnosti. Ena teh je ta, da ratajo lepe slike. Vsekakor VBŠ bo tistim, ki so ga prvič videli, ostal v lepem spominu. Popoldne sta se pod steno prikazali še dve pomembni osebnosti. Imen ne bom povedal, ker sta falila vstop in končala v “sluzato mokrem krušljivem” kaminu. Lepo plezanje + fajn družba = lep spomin (glej slike)

Plezali: Helena, Sašo, Tereza, Egon, Peter, Janja, Marko, Rok, Matic, Petra

Smeri: Visoka bela špica, SZ raz, IV+/III-IV, 280m, 6h

Datum: 12.9.2020