Ponovo je minilo kar dolgo, vroče poletje raznoraznih nevšečnosti, ko sem ob preplezani Constantini Appolni v Toffani , soliranju Centralnega stebra v Lepem Špičju ter grebena Pelcev, ponovno večji del časa preždel na nogah, ker me je po nekem nerazumljivem naključju, med »rest« časom v kajaku na Soči izdal levi komolec, po nesrečnem stiku s soškim apnencem…ob takih situacijah se vedno sprašujem čemu so namenjene, čemu služijo, fizičnim pripravam najverjetneje ne…

Rok mi je o liniji nad Logom pod Magartom pripovedoval vsaj kakšno leto nazaj…nekako pa nisva našla časa za te skrite predele slovenskih gora.
Ta vikend pa je zadeva dozorela, opisan 3 urni dostop pod severo-vzhodno steno Jerebice je bil kot nalašč, da sva ga v treningaškem zanosu opravila v 2 urah in bila na vstopu v najino linijo ob 7 zjutraj. Okrog 1000 višinskih metrov po kar zahtevnem terenu, brezpotju.

Liniji nisva pripisovala večjih težav, zato sva, ponovno v duhu treninga, v smer odšla z dvema nahrbtnikoma, tako, da bi bila zadeva vredna pojma kondicijske priprave. Že prvi raztežaj je s stojišča izgledal plezljiv in nikakor ni vzbujal prisotnosti VI stopnje. S to optično prevaro sva se nato srečevala naslednjih 200 m. Po enem težjih raztežajev, ko sem ob prvem poskusu obvisel nekaj metrov nižje na metulju in jebi, sva se, predvsem v želji po zdravem zaključku smeri, odločila, da nahrbtnike vlečeva čez steno. Vsekakor je bilo strmo steno in na trenutke krušljivo ter vlažno skalo lažje nadzorovati brez dodatne obtežitve.
Linija ne ponuja lahkih prehodov, v vseh 230 m je enostavnih le zgornjih 30 m. Za plezanje sva porabila 4 h in v smeri pustila 1 dobro zabit klin na začetku 4.raztežaja.
Za sestop sva prečila greben Jerebice in sestopila v Možnico, ter po cesti nazaj v Log – tako za kondicijo.
Liniji sva prisodila oceno VII-/VI+. Jaz ob padcu enkrat A0.

Koprivin cvet, SV stena Jerebice, VII-/VI+, 230m, Rok Kurinčič, Boštjan Mikuž, 20.9.2015