V Alpah visok pritisk, praznični petek, poškodba z Jorassov skoraj sanirana…samo soplezalca nikjer…do srede popoldan sem sprejel še zadnjo, mislim, da 3 odklonilno informacijo o skupnem plezanju v Matterhornu. Vseeno, nekaj se bo že našlo Pakla, Arco…tam ni problemov s soplezalci. Za vsak slučaj napišem zvečer sporočilo Francescu Salvaterri, prijatelju iz okolice Trenta v Italiji. Njegov hiter “maibe”, čez 5 minut pa že dogovor, v petek ob 6 zjutraj se dobiva na izvozu Verona Nord, je ponovno obudil Matterhorn.

Kakor koli, za Jorasse sem vedel, da so dobre razmere, o Matterhornu pa nisem imel veliko informacij. Odločila sva se za Schmidovo smer, tudi zaradi še rahlih bolečin v ramenu. V četrtek pred spanjem pa dobim še povratni klic Nejca Kurinčiča, med tednom je imel težave s telefonom. Ponovno hiter dogovor in v petek se ob treh zjutraj dobiva v Šempetru ter usmeriva proti Veroni, kjer pobereva še Francesca. Po dragih premikih v Zermattu in 3 urnem dostopu na Horlni Hut, se pred kočo utaborimo. Tam je precej plezalcev, razmere v steni so mi jasne še preden preberem sms Svoljška, ki je ta dan Schmida presoliral v 5 urah. Družbo na platoju pred kočo nam delata še Nejc Marčič in Jurij Hladnik, ki sta prav tako namenjena v Schmidta.

Zjutraj ob 3 zapustimo šotor, jaz po  slabem spanju zaradi ponovno pretrgane campove blazine (never again with camp – glavna misel med nočjo). Okrog 4 začnemo z vzponom po strmih vstopnih snežiščih. Pred nami je precej navez, ki jih nenavezani hitro prehitevamo. S seboj smo sicer vzeli vso opremo za plezanje v navezi treh, vendar je bil med nami tih dogovor, da plezamo sami zase, če le ne bo večjih težav. Sredi stene pa smo med seboj že precej ločeni, tako, da je edina pot, solo pot. Nejc Kurinčič je ob 7.40 že pri križu na vrhu te impozantne gore, v izvrstnih 4 urah je preplezal severno steno! S Francescom sva na vrhu uro kasneje, Schmidta presolirava v 5 urah.

Sestop po Horlniju traja nadaljnih 5 ur, in je veliko zoprnejši kot severna stena. Ob 1 in pol popoldan smo ponovno na Hornli hute, ob 3 na Schwarze See, kjer nas pregrešno draga gondola, v družbi lepih smučark, dostavi v mondeni Zermatt. Do Tascha z vlakom, nato pa z avtom proti Veroni in naprej. Po 46 urah sem ponovno v Sloveniji.

Veliko se da razpravljati o instant zadevah…ampak, kadar se vse poklopi, se pač poklopi!

Boštjan Mikuž