Große Kesselspitze 2358 m

Konec leta 2024 smo se nekateri člani AO Ajdovščina zaman odpravili proti Stubecku v polni bojni turnosmučarski opremi. Tam smo razočarano ugotovili, da tudi na severni strani Karavank prevladuje zelena barva.

S tem znanjem smo se Jaka, Mateja in Miha odločili, da poiščemo sneg še severneje in sicer v Radstadtskih turah. Par pogovorov in cilj je bil določen – Große Kesselspitze. Za voljo spanca smo se odločili, da odrinemo ob 6 zjutraj in ne kaj prej. Slabe 3 ure kasneje smo prispeli na cilj, vendar pa je bil parkirni prostor popolnoma »zabit« vozili, tako da smo parkirali kakšnih 600 višje, tik pred galerijami. Kljub polnemu parkirišču, pa tekom vzpona nismo srečali kaj pretirane gneče ljudi. Večina Avstrijcev, ena večja skupina slovenskih smučarjev ter nekaj čeških entuziastov je delilo pot z nami proti vrhu. Temperature na izhodišču so se spustile pod -10°C, višje pa je postajalo vse topleje. Snežno idilo je na vrhu, ki smo ga dosegli okoli 12:30, prekinil zgolj močen veter, ki nas je prisilil, da smo kar se da hitro posneli fotografijo, se podpisali v planinsko knjižico, pojedli sendvič, pospravili pse in se pripravili na smuko.  Spustili smo se naravnost proti kotlu. Smučanje je bilo ena sama uživancija:  Toplo sonce je ravno dovolj zmehčalo vrhnjo plast, da se le-ta ni predirala in smučanje je potekalo »kot po putru«. Snega je bilo dovolj, le tu in tam si opravil kakšen hitrejši zavoj okoli kamenja. Nižje pri kočah na planini Gastalm pa se je lahko našlo še nekaj zaplat nepresmučanega snega. Kratka pavza in spust smo nadaljevali po smeri vzpona, do goloseka. Mateja in Miha sta se odločila nadaljevati spust po cesti, sam pa sem se odločil za »snežni rodeo« med štori. Smuči so ostale cele, noge utrujene, duša pa zadovoljna.

Ob 14:00 smo bili že pri avtu. Analizo ture smo naredili v lokalu z imenom, s katerim bi lahko opisali tudi razmere in smuko tega dne: Cafe Bellissimo.

19. 01. 2025

Jaka Peteh, Mateja Petejan, Miha Šemrl