| | |

VELIKI KLEK (3798 m) čez greben STUDLGART

Nedelja 13.9.2020 je bil za nas neverjeten dan. Izbrali smo si vzpon na Großglockner, najvišji avstrijski vrh, ki leži med Koroško in vzhodno Tirolsko. Naša varianta je bila VELIKI KLEK DIREKT (torej gor in dol v enem dnevu), ampak vseeno krožna. Ob 00:30 smo startali iz Vipave ter po 3,5 h vožnje prispeli na Lucknerhaus (1920 m). Kar hitro smo se odpravili po dolini Ködniztal, mimo koče Lucknerhütte (2241 m), mimo koče Studlhütte (2802 m) in že pred vzhodom prispeli pred ledenik Teischnitzkees. Tam smo se preobuli v gojzarje ter v celoti opremili za ledeniško navezo (praktično edini, ki smo to naredili). A varnost je vedno prva. Ledenik je kar dolg, zelo lep in ni tako razpokan. Dan je bil brez oblačka, tako da so se nam odprli res enkratni razgledi – ki smo jih občudovali čez cel južni greben Studlgrat. Tik pred vstopom v plezalni del smo se razdeli po navezah. Anja in Aleš, ter Tomi in Klara. Že spodnji del grebena nas je popolnoma navdušil, poplezovanje II. stopnje. Pred seboj smo imeli cel dan, zato se nam ni nikamor mudilo. Pot ima nekaj svedrovcev, ki so nam bili v pomoč pri iskanju prehodov, drugače pa je popolnoma neoznačena. Malo smo se orientirali po drugih navezah, predvsem vodniških, a tudi teh ni bilo veliko. Avstrijci pred nami so se v celoti varovali in plezali ‘po pravem’, torej en pleza – drugi varuje. Mi smo začeli s ‘štajercem’ oz. ‘tekočo navezo’, kot sta nam svetovala Matic in Dominik, a s popolno plezalno opremo. Za večino grebena je bilo to popolnoma dovolj, tudi granitna skala je imela odlične oprimke. Po prvem lažjem delu je od ‘zajtrkovalnice’ sledil drugi tehnično težji in bolj izpostavljen del. Na dveh mestih so bile tudi strme jeklenice, za katere si potreboval res veliko moči. Na celotni poti je kar nekaj mest (in ne samo ena skala), ki so tehnično res zahtevni (III/IV), tam smo se tudi mi ustrezno varovali. Midva z Alešem sva imela lažjo nalogo, saj sva oba bila malo izkušena in sva izmenično plezala naprej in se varovala. Tomi je imel malo težjo nalogo, ker Klara še nima veliko alpinističnih izkušenj, čeprav se v skali giblje kot srnica, tako da je ves čas plezal prvi in Klaro ustrezno varoval. Greben je zahteven tudi, ker je potrebno preplezati 600 vm, kar je bil naš najdaljši alpinistični vzpon v letošnjem letu. Plezali smo v gojzarjih, čeprav je bil greben večinoma kopen, je bilo tudi kar nekaj snega.  Na vrh smo pristopili malo utrujeni, a predvsem zelo veseli, kmalu smo tudi ostali sami. Bilo je res neverjetno, sploh ker nas je plezanje, razgled čez celo obzorje ter tudi mogočen lesen križ inspiriralo. Sestopili smo po normalni poti (vzhodni greben), kjer tudi ni bilo gužve. Spust je bil najprej po skalnem delu, nato pa delno po snegu, blatu in zadnji del spet skalni. Do koče Erzherzoh-Johann-hütte (3454 m) smo prišli po snegu ter se po kratki ferati spustili na ledenik Ködnitzkees, ki je pa kar precej razpokan. V ledeniški navezi smo se spustili po poti skrajno levo ter se tik pred kočo Lucknerhütte priključili poti po dolini ter z nočjo prispeli na izhodišče. Bil je res odličen dan, kondicijsko – gorniško kar zahteven, a tudi zato zelo uživaški.

Vzpon smo opravili

Tomi Klančnik, Anja Klančnik, Aleš Bratož, Klara Bajec

Veliki Klek čez greben STUDLGART III/IV, 600 m

13.9.2020

 

Similar Posts

  • |

    Tanaša v Srebrnjaku

    V petek pozno popoldan štartava iz Vipavske doline proti Trenti. Parkirava v Zapodnju, začne rahla plohica ta čas se preobujeva in ko pade zadnja kaplja pričneva z hojo do planine Zapotok kjer planirava prenočiti. Že od daleč zavohava vonj po ognju, super klapa je že gor! Spoznali smo nekaj zelo močnih članov AO Tržič najbolj…

  • |

    Junijsko plezanje

    Na zadnji dan maja smo sezono otvorili s plezanjem v Belih vodah – Miha, Tomaž in jaz (Sašo) v Severnem razu Visoke Bele špice, Luka in Erik (AO Matica) pa s smerjo Picilli-Cignacco v Mali lojtrci. Bele vode so se še enkrat več izkazale za super izbiro za otvoritev sezone, ko še iščemo prave občutke…

  • | | | |

    Gran Paradiso: (na šestnajst strelov)

    Dammi tre parole: sole, cuore e amore je didžej na radiu obljubljal in obljubljal, pa ni hotel zavrteti komada do konca; che palle! Vožnja čez Padsko nižino je potekala v prijetnem savni podobnem vzdušju, kjer skušaš vsak vdih vsaj malo ohladiti. Kombi smo gnali preko upočasnjujočih omejitev, in četudi so se v zadnjem letu dela…

  • Vršiči 27.07.2017

    Po 4 dneh čakanj naju ugodna vremenska napoved za Kamniško Savinjske Alpe spodbudi da se okrog 18h odpraviva iz Kamniške Bistrice proti Podvolovjeku in nato proti Korošici. Kocbekov dom doseževa v mraku v dveh urah hoje. Jutranjo zagnanost pokvari spoznanje da zunaj dežuje, kljub dobri napovedi. Po zajtrku in dolgem čakanju na se nama končno…

  • Sivi ideal

    Tega prvotno nisem imel namena napisati, a me je spoštovani poveljnik našega vrhunskega AO v to nekako prisilil. Pač, če tega resnično ne bi hotel napisati, tega ne bi storil, ampak ne želim izpasti kreten, zato bom. Le da precej manj kot po navadi, ker se mi ne da več pisati. Ne zato, ker bi…

  • |

    Civetta in Tre Cime

    V sredo popoldan po šihtu z Boštjanom drviva proti Dolomitom in okrog 20h dostopava do pod mogočne stene Civette. Spiva pod zvezdami in naslednji dan okrog 7h vstopiva v smer Philip – Flamn. Prvi raztežaji so zelo hitri, malo višje se skala postavi bolj pokonci, je pa ta odlične kakovosti. Zgornji del smeri pa precejšnja podrtija,…