Jerica, Montanejos, Margalef, Chulilla

S Stivenom sva drugo polovico lanskega decembra preživela v športno plezalskem paradižu, ki sliši na Chulilla. Dolge navpične smeri, sončno vreme in sproščeno špansko vzdušje so naju tako navdušili, da je do naslednjega obiska preteklo zgolj 5 tednov.

Vmes sva poskusila prepričati še kakšnega ferajnovskega kolega, da se nama pridruži in odzval se je Luka, ki je, kot se je kasneje izkazalo, s svojo neustavljivo mladostno energijo v ekipo vnesel tisto dodatno motivacijo, da so prsti resnično trpeli.

Plan tokrat je bil vseeno nekoliko drugačen, saj smo želeli raziskati več plezališč. Kljub temu, da bi v Chulilli lahko brez težav preživel celoten dopust in še naslednjih deset, je bila želja, da si naredimo osnovo za lažje izbiranje destinacij naslednjih dopustov. Raziskovalni duh namreč vseeno ne počiva. Tako smo začeli v Jerici, vmes obiskali Montanejos in Margalef ter se nato premaknili v bližino Chulille, kjer smo preživeli zadnje 4 dni.

Kot rečeno je bila motivacija celoten izlet na visokem nivoju, saj smo dneve pričenjali z budilkami, v apartma pa se praviloma vračali zvečer. V devetih dneh smo počivali en dan, v povprečju pa se je dnevno nabralo za okrog 200 m športno plezalnih smeri. Skratka, Španija s svojimi plezališči tudi tokrat ni razočarala, za še lepši spomin pa je poskrbelo naše res dobro vzdušje. Kot je zapisal Luka v neki objavi, kljub razbolelim prstom in pretegnjenim rokam, so bile trebušne mišice tiste, ki so najbolj trpele.

Kronološki potek:

1. dan: s Stivenom plezava v Jerici, sektor No dogma. Sektor ima sonce praktično ves dan, pleza se lepe apnenčaste pokončne plate. Smer dneva: Tendències destructives, 18m, 6c+ (Stiven, drugi poskus). Zvečer pobereva Luko v Valencii.
2. dan: zjutraj nas pričakajo nizke temperature (pod 5 C), tako kot praktično vse naslednje dni. Odpravimo se proti Montanejosu, kjer se nekoliko lovimo z iskanjem sektorja. Na koncu izberemo sektor Placas del sol in cel dan uživamo na soncu brez majic. Luka spleza 6b+ na pogled. Montanejos ponuja tudi odlične športne večraztežajne smeri in zagotovo bo pri planiranju naslednjega dopusta v ožjem izboru.
3. dan: slabo vreme nas prežene ob obali navzgor, na koncu vse do Margalefa. Apnenčast konglomerat nas dodobra navije a hkrati tudi navduši. Zagotovo vredno razmisleka za kakšen daljši obisk. Plezamo smeri 6a-6b v sektorju Cami De L’Ermita.
4. dan: plezamo v Jerici v sektorju Huajalotes. Vsi trije preplezamo smer Carn de gay, 28m, 6c.
5. dan: dan za počitek, obisk Valencie, paello Valenciano in nove plezalke, Tenaya kakopak. Zvečer poberemo še Jano na letališču.
6. dan: pričaka nas nekoliko slabše, deževno vreme. Z Lukom to izkoristiva za kasnejše vstajanje, medtem ko Jana in Stiven mrzlično iščeta suho plezališče. Na koncu ona dva pristaneta v sektorju Fantasia, z Lukom pa plezava v sektorjih La Ceguera in Competicion. Stiven uspe splezati 6c+ na pogled, Luka pa v drugem poskusu vpne Paco el thor, 8m, 7a+.
7. dan: Z Luko plezava v Fantasii, Jana in Stiven pa v sosednjem sektorju. Z Luko splezava smer Pa ná no es menester ná, 24m, 7a, on v drugem jaz pa tretjem poskusu. Meni osebno zagotovo top 3 sektor Chulille.
8. dan: plezamo v sektorju Muro de las lamentaciones, ki ponuja 35 metrske smeri težavnosti od 6b do 7b+. Lepše 6b/6b+ smeri je po mojem mnenju že težko najti. Kljub temu, da se utrujenost že precej pozna preplezava 4 smeri na pogled/flash nato pa vseeno sledi »call it a day«. Stiven medtem v sektorju Competicion poravna decembrske račune v smeri Midnight oil, 9m, 7a+. Zvečer sledi praznovanje Lukovega rojstnega dne.

9 dan: najina naveza je bila večer prej bistveno bolj in bolje razpoložena, sva pa zato plačala davek zadnji dan. Jana in Stiven plezata v sektorju La Ceguera. Jana vpne 6b, Stiven pa za konec dopusta spleza še lepo previsno smer s tufami ocene 6c+.

Pa še zapis Luke

Sašo in Stiven me povabita v Španijo na climbing trip. Ko šefu omenim datum od 3.2. do 12.2. ga zaboli glava. “Pa ravno ta datum, ko so počitnice in bodo vsi na smučanju z otroki” mi reče, češ da imajo prednost sodelavci kateri že imajo otroke. Glede odobritve dopusta je torej kazalo bolj slabo. Rekel je še, da bo videl koliko ljudi bo šlo takrat na dopust in če bo to mogoče. Okej, malo me je zamorilo, ampak sem še vedno imel upanje, da bo kakšna možnost. V torek 31.1. ga grem 4x v pisarno vprašati ali bo ali nebo… vedno odgovori, da ni še pogledal datumov. Okej grem še 1x in vprašam če je imel čas pogledat. Skoraj, da se razjezi name in reče »ma dobro kupi to karto« hehe.. od veselja sem skočil skoraj 1m visoko in ga objel… takoj kličem Sašota, da grem zraven, kupim karto in mirno počakam soboto. Sašo in Stiven sta imela sicer let že v petek 3.2. zvečer. V soboto se jima pridružim in okrog 17:00 me pobereta na letališču v Valencii. Nabašemo prtljago v avto in gas proti apartmaju. Nekaj stvari kupimo v trgovini in potem se odpravimo ven na pivo in hamburger, kjer naredimo plan za naslednji dan.

Odpravimo se v Montanejos. Ko zarinem v smer za ogrevanje, Stiven ugotovi, da se v tem sektorju ne sme plezati od začetka januarja do konca marca zaradi gnezdenja ptic. Okej, poberemo opremo in se prestavimo v drugi sektor. Skozi kanjon občudujemo stene kjer so levo in desno sami multipitchi. S Sašotom se samo spogledava in takoj nam je žal, da nisva s seboj vzela še alpinistične opreme. Plan je bil samo frikanje in treniranje pa seveda tudi zabava. Jaz sem to kar resno vzel in vsako smer katere sem se lotil, sem želel splezati onsight oziroma flash, pri čemer smo plezali v glavnem ocene med 6a in 6b+. V steni je bilo zelo toplo ker so bile smeri obrnjene južno, tako da smo plezali kar brez majice in v kratkih hlačah. Plezali smo cel dan in splezali okrog 7 smeri.

Naslednji dan se odpravimo severno v Katalonijo v zelo znano plezališče Margalef. Čudovito sončno vreme spet začnemo s smermi 6a-6b; vse skupaj sem flashal ker je Sašo plezal prvi. Po koncu smo šli jest in neverjetno, za 3 hamburgerje, 1 pico, 2 pivi in 4 deci rdečega vina pa še kapučino smo plačali le 27€. Sam sem pojedel kar 2 hamburgerja. Tretji dan se odpravimo v bližnjo Jèrico kjer je res čudovit ambient. Ta dan sem bil jaz na vrsti za onsightat oziroma plezat prvi. Začeli smo z dvema 5c-jema za ogrevanje in potem so sledile 3 smeri 6b katere sem uspešno onsighal. Le eno je potem Stiven šel prvi in sem jo flashal. Za konec pa smo še vsi trije splezali smer Carn de gay, 6c.

V sredo se odločimo za obisk Valencie in paello, torej pavza ker je bila tudi napoved deževna. Poberemo še kolegico na letališču in se odpravimo v nov apartma v Chulillo, ki je čudovito plezalno mestece kjer je 95% turistov plezalcev. Na pivi in hamburgerju si spet ogledamo smeri za naslednji dan. S Sašotom se ogrejeva in zarineva v smer Guefillos crack 6a+, meni osebno najtežji onsight, res res težak za ga brat. Odločiva se za projekt 7a+. Prvo naštudirava gibe, pridem do 3jega kompleta. Ok, detajl sva res preučila dobro in rekel sem, da nebom preveč nažigal ker mi bo pojedlo dosti moči, tako da samo povezal gibe in potem se odločim in res zarinem odločno. Prvo dobiš visoko noge na nekem slabem sloperju, z levo primeš stranca povišaš še noge in rukneš z desno v zelo slab krimp. Potem se iz levega stranca primeš z levo v zelo slab crimp, močno stisneš trebušne in premakneš desno roko na najtežji crimp, verjetno detajl. Potem obvezno povišaš noge na neko bulo in potem z levo primeš še kar v redu side-crimp, se naštimaš in bum dinamično z desno roko v nekakšno slopersko šalco kjer upenjam. Priključim še eno roko; ni časa za počitek ker je bilo zelo previsno. Z desno podaljšam na zelo slab crimp,  zacrimpam na polno in takrat mi leva noga zdrsne, stisnem tako močno crimp, da nevem od kje je prisla moč. Desno petko dam v “šalco” podaljšam z levo roko v sloper  na ramo, desna roka iz crimpa v pinch pogledam komplet, vendar sem preveč navit za vpenjat. Odločno naredim še en gib, ruknem gor, primem dober oprimek z levo roko in sem že čez najhujši del. Tam vpnem in začnem loviti sapo. Izplezam do vrha in začnem vriskati. Potem od veselja nažgeva še en 6a+ pa en 6b, oboje flasham. Vesela greva na pivo kjer se nam pridružita Stiven in Jana.

V petek se odpraviva v čudovit sektor Fantasia, kjer voda šumi v kanjonu in je zvok res kot meditacija, medtem ko plezaš, saj zares pomaga, da se odklopiš. Segrejeva se s 6a+ pa potem še en 6b in nato se odločiva za 7a. Prvo poskusi Sašo, čudovito mu gre, pride do petega kompleta. Potem zarinem jaz pridem do vrha po gibih in označim crimpe kjer so detajli. Sašo še enkrat poskusi a sledi lep padec, čudovito ga je bilo videt kako je dajal vse od sebe. Pride do vrha in dobro naštudira smer. Nato sledi moj poskus… zadiham, odločno zapalim mašino in izkoristim vsako možnost počitka. Smer je super z dvema mestoma za počitek in na vrhu lep detajl čez previs iz crimpov. Ko vpnem v štant zavriskam od veselja, se spustim dol in začnem spodbujat Sašota, to zmoreš to zmoreš mašina in res majstr zadiha globoko in odločno zarine in brez težav je na vrhu smeri in ko pride dol ga objamem. Čudovit dan, odločiva se za še en 6b katerega mi prepusti za onsightat, čudovita dolga smer. Sprehodiva se do Chulille in počakava Stivena in Jano kje drugje kot na pivi.

V soboto plezamo dolge 35 m smeri  kjer sem onsightal 2x 6b pa 1x 6b+ in potem flashal 6b. S Sašotom ugotoviva da sva zares utrujena. Gremo na pivo v center in glej ga žurka se začenja. Pride DJ, postavijo oder, kaj je to?? Aja pustna sobota, karneval in Španke divje plešejo. Ja nič, hitro se stuširat, pojest močno večerjo in akcija nazaj. Začnemo s pivami in tekilami saj sem praznoval rojstni dan. Čudovito vzdušje, ambient, prijatelji smo z vsemi. Lepo me presenetijo s kosom torte in plezalnimi hlačami od znamke Sierra katere so ročno izdelane v Barceloni. Oči se mi posvetijo, objamem vseh in sem zares hvaležen. Legende, hvala vam za čudovit dopust in rojstni dan. V nedeljo je glava malo težja, tako da se odločiva, da  ne bova plezala. Sta pa Stiven in Jana na volji, res pridna. Spakirava in ju počakamo v mestu in že je dopust pri koncu.

Plezali: Sašo Seljak, Stiven Kocijančič, Luka Batagelj, Jana Šimac